Mnogo ljudi, predvsem v najbolj dejavnih letih življenja, trpi zaradi težav, povezanih z želodcem. Te se kažejo kot bolečine in nelagodje v zgornjem delu trebuha ali spodnjem delu prsnega koša, občutek želodčne polnosti, napenjanje po hrani, spahovanje, slabost in zgaga.
V normalnih fizioloških razmerah nastane v želodcu samo toliko želodčnega soka, kot je potrebno za prebavo. Obstaja ravnovesje med želodčno kislino in zaščitno plastjo želodčne sluznice. V primeru, da agresivni dejavniki prevladujejo nad obrambnimi, začne v želodcu čezmerno nastajati solna kislina, in ravnotežje se poruši. Pojavijo se želodčne težave, kot so dispepsija, gastroezofagealna refluksna bolezen (gerb), vnetje želodčne sluznice (gastritis), peptična razjeda (ulkus). Te bolezni pa lahko, če jih ne zdravimo, vodijo do hudih zapletov, kot so krvavitve v želodcu, perforacija želodčne stene in rakava obolenja.
Dispepsija
Bolečine v zgornjem delu trebuha so zelo pogoste in jih prehodno občuti velika večina ljudi. Velikokrat so povezane z drugimi simptomi, kot so spahovanje, napenjanje, slabost in celo bruhanje. Zdravniki to težavo imenujejo dispepsija. Običajno je posledica nepravilne prehrane, prevelike duševne in/ali telesne obremenitve, lahko pa nastane tudi zaradi bolezni. Dispepsija se pojavlja zelo pogosto in ocenjujemo, da jo ima več kot polovica populacije vsaj enkrat v šestih mesecih. Pogosta je pri mladih ljudeh, pogostejša pri ženskah kot pri moških. Le vsak četrti bolnik z bolečinami v zgornjem delu trebuha obišče zdravnika. Težave so namreč blage in izginejo v nekaj dneh. Dispepsija je velikokrat posledica sprememb pri delovanju zgornjega dela prebavil. Kadar ne moremo najti vzroka za nastanek dispepsije, govorimo o funkcionalni motnji.
Zgaga
Hrana pri zdravem človeku iz želodca zateka nazaj v požiralnik le ob obrokih, sicer pa ne bi smela, saj bi spodnja zapiralna požiralna mišica morala biti zaprta. Vendar ta mišica s starostjo zaradi debelosti, prehitrega hranjenja ali uživanja različnih zdravil popusti in je ves čas odprta. Hrana stalno zateka nazaj in pride do draženja živčnih končičev v steni požiralnika, kar čutimo kot pekoč občutek, ki se širi navzgor do grla.
Zgaga je pekoč občutek in tiščanje v zgornjem delu trebuha – v žlički ali za prsnico. Nastane zaradi zatekanja želodčne vsebine, torej zaužite hrane in pijače, iz želodca nazaj v požiralnik, ker sluznica ni navajena na kislo ali grenko hrano. Normalno je, da hrana zateka nazaj le ob obrokih, sicer pa ne bi smela, saj bi spodnja zapiralna požiralna mišica morala biti zaprta. Težava pa je v tem, da ta mišica s starostjo zaradi debelosti, prehitrega hranjenja, uživanja različnih zdravil popusti in je ves čas odprta. Hrana stalno zateka nazaj, pride do draženja živčnih končičev v steni požiralnika, kar čutimo kot pekoč občutek, ki se širi navzgor do grla. Nekateri imajo tudi glavobole, otečeno nosno sluznico in kašljajo. Lahko pride tudi do refluksne bolezni, ki ima običajno hujše posledice, osebe s to boleznijo pogosteje dobijo tudi raka na požiralniku.
Gastroezofagealna refluksna bolezen
Kadar se zgaga ponavlja, pravimo, da ima oseba gastroezofagealno refluksno bolezen. Poleg zgage in regurgitacije kisline lahko imajo nekateri ljudje s to boleznijo tudi simptome izven požiralnika, na primer motnje spanja, težave z zobmi (zobne erozije), vnetje grla, bolečino v prsih in respiratorne simptome.
Pomaga lahko že bolj zdrav življenjski slog …
Sprememba načina življenja včasih zadošča, da se želodčne težave zmanjšajo ali povsem izginejo. Izogibajte se snovem, ki povzročajo refluks (kofein, alkoholne pijače, nekatere vrste hrane), dvignite vzglavje v postelji, zmanjšajte čezmerno telesno maso ter opustite kajenje. Zelo pomembna za zdrav želodec je redna in uravnotežena prehrana. Za skoraj vse želodčne težave veljajo približno enaka pravila prehranjevanja. Jesti je treba počasi in večkrat po malem. Hrana ne sme biti niti premrzla niti prevroča, dobro jo moramo prežvečiti. Zadnji večerni obrok zaužijmo vsaj dve uri pred spanjem. Želodčne težave lahko preprečimo oziroma omilimo tudi z različnimi sprostitvenimi tehnikami in z gibanjem na svežem zraku. Pomaga tudi, če se naučimo učinkovito spopadati s stresom kot enim od dejavnikov, ki lahko sproža ne le želodčne, temveč tudi druge težave.
… sicer pa po pomoč v lekarno
Če se vaše težave kljub opisanim ukrepom nadaljujejo in se ponavljajo, se posvetujte s farmacevtom v lekarni. Težave lahko zdravite z zdravili brez recepta:
Antacidi so kombinirani pripravki magnezijevih, aluminijevih in kalcijevih soli. Nevtralizirajo že izločeno želodčno kislino. Delujejo hitro, vendar ne zavrejo izločanja kisline, zato je njihov učinek kratkotrajen (le nekaj ur).
Blažje želodčne težave lahko ozdravimo že ob pomoči farmacevta, ki nam bo glede na naše težave svetoval uporabo ustreznega zdravila brez recepta. Posežemo lahko tudi po zeliščnih pripravkih. Na želodčne težave zlasti ugodno vplivajo kamilica, melisa, baldrijan in poprova meta. Če težave v dveh tednih ne izginejo, vas bo farmacevt napotil k zdravniku.
Antagonisti histaminskih receptorjev delujejo tako, da zmanjšajo izločanje želodčne kisline, in sicer tako, da zavirajo histaminske receptorje v želodčni sluznici. Vse faze izločanja želodčne kisline so zavrte, vendar je zdravilo bolj učinkovito v obdobju bazalnega in nočnega izločanja, pri zaviranju izločanja kisline po obroku hrane pa je manj učinkovito. Učinek zaviranja se pojavi pozneje kot pri antacidih, vendar traja dlje (6–12 ur).
Zaviralci protonske črpalke so zdravila, ki najučinkoviteje zavirajo izločanje želodčne kisline. Zaviranje izločanja želodčne kisline je močnejše in dolgotrajnejše kot pri zaviranju histaminskih receptorjev. Poleg tega zaviralci protonske črpalke dobro zavirajo tudi s hrano povzročeno zvečano izločanje želodčne kisline. Ta zdravila vzdržujejo visoko vrednost pH (nad 4) takorekoč ves dan.
Zeliščni pripravki
Na želodčne težave zlasti ugodno vplivajo kamilica, melisa, baldrijan in poprova meta. Za pomiritev vnetja, napenjanja in tudi želodčnih krčev lahko uporabimo poparek iz teh zelišč, v lekarnah pa so na voljo tudi mešanice teh rastlin, ki jih pripravljajo njihovi galenski laboratoriji.
Kdaj k zdravniku?
Velja resno opozoriti, da se smemo k samozdravljenju zateči le v primeru, kadar so težave kratkotrajne ali občasne oziroma jih lahko pripišemo preobremenjenemu želodcu ali akutnemu vnetju želodčne sluznice. Če težave v dveh tednih ne izginejo, vas bo farmacevt napotil k zdravniku. Takojšen pregled pri zdravniku je potreben tudi, če se pojavijo alarmantni znaki: nenamerno hujšanje, bruhanje krvi, črno blato ali kri v blatu, težavno požiranje, bolečine pri požiranju.
