V Sloveniji živi s kronično ledvično odpovedjo približno 2.000 ljudi. Število se morda ne zdi visoko – toda ali ste vedeli, da ima kar vsak deseti odrasli prebivalec znake kronične ledvične bolezni, ki lahko v končni fazi pripelje do odpovedi ledvic? To dejstvo je žal premalo znano, premalo pa se tudi zavedamo, da lahko z zgodnjim odkrivanjem in ustreznim zdravljenjem napredovanje kronične ledvične bolezni upočasnimo ali celo zaustavimo.
Na ta dejstva opozarjamo na svetovni dan ledvic, ki smo ga letos obeležili 10. marca. Na ta dan smo pri Zvezi društev ledvičnih bolnikov pripravili vrsto preventivnih dejavnosti, namenjenih najširši javnosti, pri ozaveščanju javnosti o pomenu zdravja ledvic pa so se nam pridružili tudi zdravstvenovzgojni centri, ki delujejo pri zdravstvenih domovih. Letos smo še posebej izpostavili usodno povezanost kronične ledvične bolezni in srčno-žilnih obolenj, saj so ledvični bolniki še mnogo bolj kot splošna populacijo izpostavljeni tveganju za razvoj teh obolenj. Od tod tudi letošnje geslo svetovnega dneva ledvic: »Zaščiti svoje ledvice, reši srce!«
Ledvice so organ, ki iz telesa odstranjuje škodljive snovi, ki nastanejo pri presnovi beljakovin, in odvečno tekočino. Če ledvice prenehajo delovati, se človek zastrupi in v kratkem času umre. Ledvice pa so edini notranji organ, ki ga je narava človeku dala v paru. Za življenje zadošča, če deluje ena sama ledvica, saj ta prevzame delo obeh. Zato lahko človek živi normalno življenje, če eno od svojih ledvic podari človeku, ki mu ledvice ne delujejo več.
Ledvice so organ, ki iz telesa odstranjuje škodljive snovi, ki nastanejo pri presnovi beljakovin, in odvečno tekočino.
Znak, da ledvice ne delujejo dobro, je pojav kronične ledvične bolezni. Da gre za to bolezen, zdravnik zaključi, ko vsaj tri mesece v urinu bolnika testi zaznajo beljakovine ali kri ali če pri diagnostičnih preiskavah sečil, kot je na primer ultrazvok, opazi pri ledvicah nenormalnosti, tudi če le-te delujejo normalno. Beljakovine oziroma kri v urinu so znak mnogih ledvičnih bolezni, ki jih spremlja tudi zmanjšana očiščevalna sposobnost ledvic.
Težava pa je, da bolezen poteka tiho in neopazno, brez očitnih znakov in bolečin, zato večina ljudi sploh ne ve, da je kaj narobe. Bolezen večinoma odkrijejo po naključju: bolnik pride k zdravniku zaradi prehlada, zdravnik mu izmeri krvni tlak, pregleda urin, ugotovi povečano izločanje beljakovin, pregleda kri in opazi, da ima že povišan kreatinin (to je snov, ki nastaja s presnovo mišičnih beljakovin, ki jo iz krvi čistijo ledvice). Bolnika pošlje na ultrazvok, kjer pa ugotovijo, da so ledvice že kronično spremenjene. Zgodi se tudi, da kronično ledvično bolezen odkrijejo tik pred odpovedjo ledvic. Na srečo pa le pri majhnem delu bolnikov s kronično ledvično boleznijo bolezen napreduje do odpovedi ledvic. Ti bolniki imajo dve možnosti: zdravljenje z dializo ali presaditev ledvice. Z dializo se v Sloveniji zdravi okoli 1.400 ljudi, 600 pa jih živi s presajeno ledvico.
Bolezen večinoma odkrijejo po naključju: bolnik pride k zdravniku zaradi prehlada, zdravnik mu izmeri krvni tlak, pregleda urin, ugotovi povečano izločanje beljakovin, pregleda kri in opazi, da ima že povišan kreatinin (to je snov, ki nastaja s presnovo mišičnih beljakovin, ki jo iz krvi čistijo ledvice).
Zato je zgodnje odkrivanje bolezni tudi tukaj usodnega pomena, saj jo lahko na začetni stopnji ustavimo ali pomembno upočasnimo, če jo začnemo pravočasno ustrezno zdraviti. Za razvoj te bolezni so še posebej ogroženi ljudje, ki imajo visok krvni tlak, sladkorno bolezen, srčno-žilne bolezni, so starejši od 60 let, kadijo, imajo prekomerno telesno težo oziroma ledvične bolezni v družini. Zato nefrologi – to so zdravniki specialisti, ki zdravijo ledvična obolenja – priporočajo, naj splošni zdravniki te ljudi enkrat na leto pošljejo na preiskavo, v kateri določajo mikroalbuminurijo v naključnem vzorcu urina.
Srčno-žilne bolezni so vodilni vzrok zbolevnosti in smrtnosti prebivalcev v razvitem svetu. Vendar imajo bolniki s kronično ledvično boleznijo še večje tveganje, da bodo razvili srčno-žilne bolezni, kot splošna populacija. Tako ima ob pričetku dializnega zdravljenja med 40 in 75 % bolnikov že izražene srčno-žilne bolezni in so srčnožilne bolezni vzrok za smrt pri polovici bolnikov, ki se zdravijo z dializo. Vendar je manj znano, da je pri bolniku s kronično ledvično boleznijo veliko večja verjetnost, da bo umrl zaradi srčno-žilnega zapleta, kot pa, da bo njegova kronična ledvična bolezen napredovala do stopnje končne odpovedi ledvic, ko bo potreboval zdravljenje z dializo ali presaditev ledvic.
Bolniki s kronično ledvično boleznijo imajo večje tveganje za razvoj srčno-žilnih bolezni, ker imajo hkrati prisotnih več dejavnikov tveganja za srčno-žilne bolezni. Na nekatere dejavnike ne moremo vplivati (starost, spol, družinska obremenitev), na druge pa lahko (kajenje, zvišana raven maščob v krvi, arterijska hipertenzija, sladkorna bolezen itn.). Zvišan krvni tlak, sladkorna bolezen in zvišana raven maščob v krvi namreč sočasno pospešujejo tudi napredovanje kronične ledvične bolezni.
Z dializo se v Sloveniji zdravi okoli 1.400 ljudi, 600 pa jih živi s presajeno ledvico.
Zato je pomembno, da zdravniki pri bolnikih s kronično ledvično boleznijo aktivno iščejo tudi dejavnike tveganja, ki so povezani s srčno-žilnimi boleznimi, in le ne tistih, ki so povezani z napredovanjem ledvične okvare. Potrebne so redne kontrole krvnega tlaka, ravni glukoze in holesterola v krvi. Zelo pomembno je vedeti, da je mogoče tveganje za srčno-žilne bolezni s spremembo življenjskega sloga in zdravili zmanjšati ter tako dolgoročno zmanjšati tudi srčno-žilno zbolevnost in umrljivost.
Pri Zvezi društev ledvičnih bolnikov Slovenije vabimo, da se na svetovni dan ledvic oglasite na informativni točki, ki jih bodo društva pripravila v večjih hipermarketih po Sloveniji in v verigi Planet Tuš. Prostovoljci društev vam bodo izmerili krvni tlak, saj je nezdravljen visok tlak pogost vzrok za odpoved ledvic. Na dogodku boste lahko ugotovili, ali sodite v skupino ljudi, ki imajo večje tveganje za razvoj kronične ledvične bolezni. Svetovalo vam bo strokovno osebje in pogovorili se boste lahko z bolniki, ki svojo bolezen uspešno premagujejo. Podobne informativne točke bodo pripravili tudi v večini zdravstvenih domov po Sloveniji ter v nekaterih bolnišnicah. V izbranih zdravstvenih domovih boste lahko brezplačno opravili tudi test prisotnosti beljakovin v urinu, kar je eden od pokazateljev kronične ledvične bolezni. Več informacij o preventivnih dejavnostih je na voljo na www.zveza-dlbs.si.
