Beseda mleko v vsakdanji rabi v našem kulturnem krogu pomeni kravje mleko, saj v pretežni meri uživamo prav to. Prav tako pri mlečnih izdelkih po navadi mislimo na jogurte, smetano, maslo, skuto in sire iz kravjega mleka. Vendar so tudi druge živali mlekotvorne in dajejo svoje tržne viške mleka za človekovo pijačo in prehrano.
Nam najbližja sta poleg kravjega še kozje in ovčje mleko, poznamo in v manjši meri uporabljamo pa tudi kobilje mleko. Kamelje mleko je najbolj znano v azijskih in arabsko-afriških krajih in je pomemben vir hranil za tamkajšnje prebivalstvo; vsebuje mnogo več vitamina C kot katero drugo mleko. Na trgu se vse bolj uveljavljajo tudi bivolje mleko, mleko lame in jaka ter severnega jelena.
Koze uživajo prek 600 različnih rastlin in vršičkov – veliko več kot vse druge domače živali.
Sestavo mleka določajo poleg vrste živali in načina njihove paše oziroma prehrane tudi vplivi okolja; od tal, kjer te različne živali živijo, do klime v najširšem pomenu besede. Podnebje ima namreč veliko večji vpliv na sestavo mleka kot mislimo, saj na primer mleko živali v mrzlem okolju vsebuje več maščob. Mleko samice severnega jelena vsebuje več kakor 4-krat toliko maščob kot povprečno slovensko kravje mleko in skoraj 13-krat več kot mleko oslic, ki živijo v še toplejšem podnebju.
Koza – pravo bogastvo
Poleg kravjega mleka v naših krajih tradicionalno uporabljamo še ovčje in kozje mleko. Včasih je ena sama koza ali ovca pomenila pravo bogastvo za ljudi brez zemlje, ki si niso mogli privoščiti krave. Za večino je ovčje mleko po vsebnosti in okusu prebogato, da bi ga pili kot kravje, kozje pa je nekoliko milejše. Sveže kozje in ovčje mleko nimata neprijetnega vonja, imata pa nekoliko drugačen okus in aromo kot kravje mleko. Njuna priljubljenost je povezana predvsem z védenjem o koristnosti in zdravilnosti mleka (in izdelkov) obeh vrst radodarne drobnice.
Kozje in kravje mleko imata podobno sestavo. Ovčje mleko je bogatejše z maščobami in beljakovinami, zato se ga največ uporablja za predelavo v sir. Sir iz kozjega mleka je nekoliko pikantnejši. Kozje mleko je bolj bele barve kot kravje ali ovčje mleko, saj so karotenoidi v kozjem mleku, ki sicer dajejo rumenkasto obarvanost, v veliko večji meri kot v kravjem in ovčjem mleku že spremenjeni v vitamin A. Poleg tega vitamina je v kozjem mleku še veliko niacina ali vitamina B3, holina ter inozitola ali vitamina B16. Prav zato je kozje mleko priporočljivo za nespečne ljudi in ljudi s težavami s kožo ter lasmi.
Koze se na paši stegujejo za zdravilnimi rastlinami
Kravje, kozje in ovčje mleko se med seboj močno razlikujejo po količinah in vsebnosti posameznih skupin beljakovin. To je razumljivo, če poznamo njihov način paše. Ovce s sklonjeno glavo mulijo nizko travo, precej pri tleh, kjer je v rastlinju veliko dušikovih spojin, koze pa tudi dvigujejo glavo in se celo stegujejo do vršičkov in delov rastlin, ki rastejo precej višje. Koze tako uživajo prek 600 različnih rastlin in vršičkov – veliko več kot vse druge domače živali. Zanje velja, da so najbolj izbirčne med živalmi, ki dajejo mleko. Seveda koze izbirajo samo najboljše in zdravilne rastline. Zato koze nikdar ne dobijo raka in s tem fenomenom zaposlujejo številne raziskovalce, ki upajo, da bi morda prav s pomočjo koz odkrili »čudežno formulo« proti raku. Že od Hipokrata naprej pa velja, da so kozje mleko, kozje kislo mleko, kozja sirotka, kozji jogurt in kozji sir prava zdravila za vrsto bolezni.
Kozje mleko je lahko prebavljivo
Posebna lastnost kozjega mleka je, da je lahko prebavljivo, in enako velja za kozji sir. Človek ga prebavi že v 40 minutah, kravje šele v dveh urah in pol. Maščobne kapljice kozjega mleka so izredno drobne, le dva do 3 mikrone v premeru, medtem ko so maščobne kapljice kravjega mleka desetkrat tolikšne. 
Poleg tega so aminokisline (gradniki beljakovin) in maščobne kisline (gradniki maščob) v zelo prebavljivih oblikah in ne obremenjujejo prebave. Zato so kozje mleko in kozji mlečni izdelki priporočljivi prav vsem, od otrok do odraslih, ki imajo težave z želodcem in črevesjem, ter rekonvalescentom.
Mlečne maščobe v kozjem mleku so pretežno iz srednje dolgih verig, to pomeni, da v naše ožilje pride manj nasičenih maščobnih kislin in holesterola. Kaprilna in kaprinska kislina dajeta kozjemu mleku in izdelkom značilen okus in vonj, ki je nekoliko močnejši od kravjega. Kaprilna in kaprinska kislina tudi zavirata razrast škodljive Candide albicans. Kozje mleko ima naravne zaščitne snovi proti staranju in je zelo podobno materinemu mleku.
Kozje mleko ni alergeno
Aminokisline v beljakovinah kozjega mleka so velika pomoč živčnim prenašalcem proti depresiji, za srce in stene ožilja, za razstrupljanje, popravilo in obnovo kože ter za krepitev življenjske energije. Zaradi dobrega razmerja med lizinom in argininom in celega kupa vitaminov skupine B ter A, E, D in K je priporočljivo pri vseh dermatitisih, herpesih in astmi. Ker kozje mleko ni alergeno, ga zlahka uživajo tudi alergiki. Na Finskem so ugotovili, da ima kozje mleko jutranje molže, poimenovali so ga kar nočno mleko, veliko melatonina, ki je pomemben za zdravo in mirno spanje.
Koze nikdar ne dobijo raka in s tem fenomenom zaposlujejo številne raziskovalce, ki upajo, da bi morda prav s pomočjo koz odkrili »čudežno formulo« proti raku.
Kozje mleko s pridom uporabljajo tudi v naravni kozmetiki. Iz njega izdelujejo nežna mila, gele za prhanje in kreme za nego kože. Pri tem izkoristijo dobre lastnosti kozjega mleka, da je bogato z vitamini E in A, D-pantolom oziroma provitaminom B5 in maščobnimi kislinami. Kozje mleko velja za naravno vlažilno sredstvo, ki se v kozmetičnih izdelkih izrazi preko nežne in mehke konsistence. Izdelki za nego kože, katerih sestavina je kozje mleko, vsebujejo vse vitamine in minerale, ki jih sicer vsebuje kozje mleko. Zato je naravna kozmetika iz kozjega mleka bogato negovalno sredstvo za kožo, ki jo oskrbi s hranili in vlago; s tem učinkovito prepreči izsušitev kože ter zmanjša občutek srbečice in hrapavosti.
Pestrost človekove prehrane se kaže tudi v raznolikosti pri izbiri mleka. Zato je pametno, če pometemo s predsodki in si vsaj občasno privoščimo tudi mleko in izdelek iz kozjega, ovčjega ali še kakega drugega za nas neobičajnega mleka.
Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 73, maj 2013.
