DOMOV PREUDARNO ZA ZDRAVJE KOZAREC VINA NAJ KORISTI ALI VSAJ NE...

Kozarec vina naj koristi ali vsaj ne škodi

Hipokrat (460–377 pr. n. št.), grški zdravnik in utemeljitelj znanstvene medicine, je rekel o vinu: »Vino je lahko za človeka čudovito in primerno, s predpostavko, da ga pri dobrem in slabem zdravju uživamo preudarno in zmerno ter da ga uskladimo s posameznikom.« Hipokrat je bolnikom priporočal zmerno prehrano in zelo je cenil diete z vinom, pri čemer je rekel: »Pri zdravljenju bolnika z vinom je potrebno paziti na dvoje: naj koristi ali vsaj naj ne škodi.«

Vino za zdravjeV Sloveniji je po podatkih nekaj manj kot 25.000 hektarjev vinogradov. V register predelovalcev grozdja in vina je vpisanih dobrih 16.000 hektarjev. Vino se prideluje v 14 vinorodnih okoliših, ki so združeni v tri vinorodne dežele. Pridelek vina je okrog 800.000 do milijon hektolitrov letno. V vsakem od vinorodnih okolišev je najmanj ena večja klet, ki odkupuje grozdje, registriranih pridelovalcev vina, ki svoje vino tudi stekleničijo, pa je že več kot tisoč.

V Sloveniji gojimo prek 50 sort vinske trte (Vitis vinifera); prevladujejo bele sorte. Vinogradi ležijo na strmih legah, kar pomeni po eni strani izrazito drago pridelavo, po drugi strani pa to omogoča kakovosten pridelek grozdja. Delež kakovostnega vina zato zavzema kar 60 % pridelave.

V Sloveniji kot vinorodni deželi imata pridelava in uživanje vina dolgo tradicijo, ustekleničeno bogastvo vinske trte pa ima tako koristne lastnosti kot pasti. Zaradi stoletne uporabe vina imajo različna priporočila o njegovih koristih v zdravilne namene med ljudmi še danes "uporabno" vrednost. Danes nekateri zdravniki priporočajo vino, celo v okvirih uradne medicine, npr. pri nekaterih boleznih srca in ožilja (koronarna bolezen, periferna okluzivna arterijska bolezen), pri zmanjšanem teku in slabi prebavi oziroma zmanjšanem izločanju želodčnega soka, slabokrvnosti, povišanih maščobah oziroma za zviševanje varovalnega HDL-holesterola v krvi in zniževanje škodljivega LDL-holesterola, kot sredstvo za uničevanje bakterij pri pitju higiensko sumljive vode, kot odlično sredstvo proti staranju ter sredstvo proti nastanku krvnih strdkov.

Med pijačami najkoristnejše, med zdravili najokusnejše in med hrano najprijetnejše je vino. (Plutarh).

Zaradi zmanjšanja delovanja centra v podaljšani hrbtenjači, ki uravnava obtok in porazdelitev krvi v telesu, pride pod vplivom vina do perifernega širjenja žil, kar daje občutek telesne toplote. Vino povečuje izgubo telesne toplote, zato ga ne smemo užiti pred izhodom na hud mraz. Čezmeren odmerek vina lahko v zelo hudem mrazu privede do podhlajenosti telesa (hipotermije) – pijan človek se lahko po izhodu na hud mraz zgrudi.

 

Popivanje na prazen želodec

lahko pospeši nastanek ciroze jeter, čeprav gre za »kulturno pitje«. Lahko je tudi drugače škodljivo. Alkoholni zadah, ki je lahko očiten tudi po popitem kozarcu vina na prazen želodec, lahko pri ljudeh izzove misel, da gre za hudo pijanost. Raven alkohola v krvi se dvigne precej hitreje in višje, če popijemo vino na prazen želodec, kot če ga popijemo po jedi. Boljše je, da vino popijemo v več manjših požirkih v daljšem časovnem obdobju. Zmerna količina vina, popitega med obrokom hrane, ne učinkuje vidno v primerjavi z enako količino vina, ki ga popijemo kot aperitiv na prazen želodec.
Smrtnost pri koronarni srčni bolezni zniža zmerno uživanje vina. Dobrobit zmernega uživanja vina je predvidena zaradi njegovega antioksidantnega delovanja. Obstaja možnost, da vino, ki je bogato s polifenoli, zviša antioksidantno moč. Zmerno uživanje vina naj bi pospešilo vsaj začasen dvig antioksidativne obrambe v krvi.

Delovanje vina pri sladkornem bolniku

Znižana koncentracija sladkorja po zaužitju vina (npr. cvička) na prazen želodec lahko pri sladkornem bolniku povzroči hipoglikemijo. Če je človek dalj časa brez hrane, se zaloge ogljikovih hidratov (glikogena) v jetrih in mišicah povsem izčrpajo. Popito vino na prazen želodec zavre procese glukoneogeneze, s pomočjo katere se iz aminokislin tvori življenjsko pomemben sladkor glukoza. Padec krvne glukoze zaradi zavrte glukoneogeneze v jetrih je lahko za človeka smrtno nevaren. Druga vina, zlasti sladka, vsebujejo tudi sladkor, zato jih sladkorni bolnik (diabetik) ne sme piti. Padec krvnega sladkorja lahko nastane tudi tedaj, če pijemo močna sladka vina na prazen želodec. Sladkor v krvi povzroči izločanje inzulina, alkohol v krvi pa ta proces še pospeši. Inzulin lahko tako močno zniža krvni sladkor, da se pojavijo utrujenost, slabo počutje, znojenje, lahko pa pride celo do nezavesti. Zmerno pitje vina ob jedi pa vseh navedenih škodljivih učinkov nima.

Koliko časa je alkohol v krvi?

V povprečju se 0,15 grama alkohola na kilogram krvi pri odraslem moškem razgrajuje eno uro. Če ste imeli opolnoči 2 grama alkohola na kilogram krvi, boste ob sedmi uri zjutraj na poti v službo imeli še vedno 1 gram na kilogram, v dopoldanskem času pa še zmeraj nad 0,5 grama!

Še vedno obstajajo dileme, koliko je vino tudi zdravilo. Modrost je v zmernosti.Kozarec dobrega vina dnevno po jedi ali med jedjo bo večini ljudi prav gotovo prinesel določeno korist za zdravje ali vsaj dobro počutje.

Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 17, december 2007.