V jesenskih mesecih, ko več časa preživimo v ogrevanih prostorih, se za naše oči začnejo težave, ki jih potencira še dolgotrajna uporaba računalnika. Oči so suhe in razdražene, pogosto tudi rdeče. Pečejo nas in srbijo, da imamo občutek, kot bi imeli v očeh pesek. Uporabniki kontaktnih leč so še bolj občutljivi. Vid postane zamegljen in nemalokrat moramo prekiniti delo ter se dobro namežikati, da spet dobro vidimo. Če se nam to zgodi večkrat, moramo ukrepati, da ne bomo oči poškodovali.
Običajno se težave pojavijo obojestransko, prizadeti sta obe očesi. Pacienti s suhimi očmi opisujejo občutek rezanja, pekočih bolečin in zbadanja v očeh, pogosto imajo tudi občutek tujka v očesu. Opažajo, da so njihove oči prekomerno občutljive na zakajene in prašne prostore ter na veter, že po krajšem branju se pojavlja občutek utrujenosti oči. Tisti, ki poskusijo kontaktne leče, ugotovijo, da jih ne prenašajo. Nekateri imajo tudi lepljiv izcedek v očesu ali okoli očesa.
Zakaj nas oči pečejo?
Glavni razlog za suho oko je zmanjšana produkcija solz, ki se tvorijo v solznih žlezah, dodatno lahko k občutku suhih oči prispeva še nepravilno sorazmerje izločkov v solznem filmu. Izražanje emocij namreč ni edina funkcija, ki jo imajo solze. Njihova glavna naloga je, da oči varujejo in jih vlažijo ter tako omogočajo jasen vid. Preprečujejo tudi pojav vnetij na roženici in z njene površine odnašajo tujke, ki bi površino očesa sicer poškodovali.
Solze nastajajo v solznih žlezah ob očesu in se v majhnih količinah stalno sproščajo. Z neprestanim utripanjem očesnih vek se enakomerno razporedijo po površini roženice. Na ta način se ustvari na njej tanek tekočinski film. Prašno ali zakajeno okolje in veter sprožijo povečano produkcijo solz, da v takšnem okolju dodatno zaščitijo površino očesa.
Vzroki za suhe oči
Kot že rečeno, je poglaviten razlog za suhe oči zmanjšana produkcija solz. To povzroči, da se mehki deli očesa, kot sta veznica in roženica, ali vsaj posamezni predeli teh tkiv hitro izsušijo. Vzroki, ki pripeljejo do te motnje, so številni in jih v vsakdanji praksi pri vseh pacientih ni mogoče vedno povsem zanesljivo opredeliti. Nekateri ljudje imajo že prirojeno nekoliko manjšo produkcijo solz in pri njih se ob stanjih, ki le nekoliko zmanjšajo produkcijo solz, pojavijo težave prej in so izrazitejše. V primerih, ko je solz premalo za vlaženje površine očesa, oči postanejo dražeče in občutljive. Medicinski izraz za to stanje je keratoconjunctivitis sicca.
Do zmanjšanja tvorbe solz že naravno pride s starostjo, pri ženskah se nekoliko zmanjša produkcija tudi v menopavzi, na kar vplivajo hormonske spremembe v telesu. K zmanjšanju solzenja lahko prispevajo tudi nekatera zdravila, avtoimunske bolezni, kemične poškodbe oči in poškodbe vek. Najpogostejše bolezni, ki lahko povzročajo suhe oči, so revmatoidni artritis, sistemski lupus eritematozus, skleroderma in Sjogrenov sindrom.
Včasih primanjkuje lipidov
Težave zaradi občutka suhih oči se lahko pojavijo tudi pri ljudeh, ki imajo količinsko sicer zadostno tvorbo solz, vendar je sestava solzne tekočine neustrezna. Običajno je v solznem filmu premalo sestavin, kot so lipidi, ki so pomembni za upočasnitev izhlapevanja in sušenja solzne tekočine in ohranjanje vlažnosti očesa. Solze torej niso le voda, pač pa so sestavljene veliko bolj kompleksno: iz vode, maščob, elektrolitov, encimov, pomembnih za uničevanje bakterij, in rastnih faktorjev, ki regulirajo celične procese na površini očesa. Tako sestavljen solzni film ohranja površino očesa gladko in prozorno.
Znano je tudi, da plast tekočine, imenovana solzni film, ki pokriva površino očesa, ni v celotni debelini enako sestavljena, pač pa ločimo tri sloje. Najgloblja plast, ki se neposredno prilega očesni površini, je plast sluzi ali mukusa in jo tvori veznica. Srednja plast se imenuje vodna faza in predstavlja 90 odstotkov solznega filma ter je sestavljena pretežno iz vode in nekaj soli. Ta del solznega filma je odgovoren za čiščenje očesa in odstranjevanje tujkov s površine očesa.
Povrhnji sloj imenujemo lipidna faza in vsebuje maščobne kisline, imenovane lipidi. Ta sloj tvorijo žleze, ki se nahajajo na zunanjih robovih zgornje in spodnje veke. To je tudi sloj, ki preprečuje prehitro izhlapevanje vodne plasti solznega filma.
Glede na sestavo solznega filma je torej zelo pomembno pravilno ravnotežje med sestavinami. Nekatere bolezni ali kemične poškodbe očesa vodijo do sprememb lipidne in mukozne faze. Vnetje robov vek (blefaritis) in bolezni kože, kot je primer rosacea, prav tako lahko spremenijo produkcijo lipidne faze in s tem povzročajo težave suhih oči.
Nasveti za bolnike s suhimi očmi:
• izogibajte se neposrednemu usmerjanju gretja in klimatskih naprav v oči,
• v vetru in pri plavanju uporabljajte zaščitna očala,
• vlažnost v prostoru naj bo med 30 in 50 odstotki, pozimi dodatno vlažite zrak,
• uživajte večje odmerke c-vitamina in omega maščobnih kislin,
• mežikajte – zavestno zaporedno mežikanje pripomore k boljši prerazporeditvi solznega filma.
Blažje težave s suhimi očmi torej lahko odpravimo tudi brez oftalmologa, pri izrazitejših težavah pa ga obiščimo že ob pričetku težav, saj se le z ustrezno terapijo, usmerjeno v odpravljanje vzrokov oziroma v zdravljenje bolezni, ki je privedla do nastanka suhih oči, lahko prepreči nastanek hujših okvar oči.
Tudi nekatera zdravila izsušijo oči
Na pojav suhih oči lahko vplivajo tudi nekatera zdravila. Najpogosteje so to diuretiki, antihistaminiki, uspavala, triciklični antidepresivi, zdravila za zdravljenje aken ter nekateri opiatni analgetiki.
Nekatere bolezni povzročajo zelo podobne simptome in znake kot težave s suhimi očmi, vendar pri njih ni motenj tvorbe ali sestave solz. Najpogostejše med temi so blefaritis (vnetje robov vek), entropij (rob veke se zaviha navznoter), ektropij (rob veke je obrnjen navzven), moten refleks mežikanja, alergična reakcija na očesne kapljice ali mazila, dražljaji iz okolja (kajenje, sonce, veter, klimatske naprave) in nenazadnje tudi preobremenjenost oči.
Postavitev diagnoze suhih oči
V primeru draženih in suhih oči lahko s preiskavami v očesni ambulanti določimo količino izločanja solz, prav tako pa tudi kakovost solznega filma. Količina izločanja solz se določi s Schirmer testom, pri katerem v predel med spodnjo veko in zrklom za 5 minut vstavimo testni listič in določimo količino izločanja solz. Kakovost solznega filma določimo s posebnimi barvili v obliki kapljic (fluorescein, lisamin zeleno, rose bengal rdeče). Po obarvanju ocenimo vzorec obarvanega predela površine očesa in merimo čas, ki je potreben, da se pokaže suh predel na površini očesa.
Suhe oči zdravimo z umetnimi solzami
###BANNER 28###
Težave pri občutku suhih oči sprva blažimo z umetnimi solzami in ob tem poskušamo odstraniti vzrok za pomanjkanje solz. Pri izrazitejših težavah predpišemo dodatna zdravila, katerih izbira je odvisna od stopnje prizadetosti oči in tudi od vzroka za suhe oči.
Ne glede na vzrok je cilj zdravljenja, da so oči čim bolj vlažne. To lahko dosežemo na več načinov:
- Blage oblike suhih oči lahko zdravimo z umetnimi solzami. V oko jih lahko vkapavamo večkrat dnevno, celo na eno uro. V primerih zelo pogostega dajanja umetnih solz je priporočljiva uporaba umetnih solz brez konzervansov, ki jih dobimo v lekarnah, kajti konzervansi zelo pogosto povzročajo alergične ali toksične reakcije, ki še dodatno dražijo oko. Poleg umetnih solz je pri hujših primerih suhih oči priporočljiva še uporaba vlažilnih mazil za oko. Pri uporabi mazil se vid nekoliko zamegli, zato jih bolj pogosto uporabljamo pred spanjem.
- Prekinitev iztekanja solz skozi solzne kanalčke: odprtine solznih kanalčkov, skozi katere odtekajo solze, zapremo začasno ali za vedno, in sicer s kolagenskimi ali silikonskimi čepki. Kolagenski čepki se čez nekaj dni raztopijo, silikonske čepke pa lahko odstranimo ali jih pustimo na mestu. Ena od možnih metod zaprtja izvodil solznih žlez je kirurška kauterizacija, s katero naredimo brazgotino in tako zapremo kanal.
- Protivnetna zdravila: pri zelo napredovalih oblikah bolezni suhih oči so na voljo tudi druga zdravila, ki jih navadno uporabljamo pri zagonih bolezni, izjemoma tudi dalj časa. Mednje spadajo kortikosteroidi, ciklosporin a, v primerih bolezni žlez na spodnji in zgornji veki pa predpišemo za določeno obdobje tudi antibiotik. Rezultati tega zdravljenja se navadno pokažejo šele po daljšem obdobju, običajno po enem do dveh mesecih.
Sindrom računalniškega vida
Veliko ljudi, ki vsakodnevno delajo z računalnikom, toži o preobremenjenosti oči, povečani občutljivosti na svetlobo, dvojnem in zamegljenem vidu, začasni kratkovidnosti, glavobolih ter bolečinah v vratu in hrbtenici. Združenje American Optometric Association je skupek teh težav poimenovalo computer vision syndrome ali sindrom računalniškega vida.
Oči so seveda pri delu in igri z računalnikom najbolj izpostavljene. V primeru težav strokovnjaki priporočamo pregled oči, da lahko preprečimo nadaljnje, tudi resnejše težave, ki se lahko sčasoma razvijejo.
Kaj se pravzaprav dogaja z našimi očmi, ko delamo z računalnikom?
Zaradi visoke stopnje spreminjanja slik in vsebine na zaslonu zahteva računalnik vse bolj kompleksno in številčno premikanje oči in hkrati fokusiranje, zaradi česar je očesna leča stalno napeta. Poleg tega velikokrat pogledamo tekst ali beremo iz teksta, ki ga imamo na mizi. Tako se razdalja, na kateri beremo, spreminja, čemur se naše oko prilagodi s spremembo debeline očesne leče. Ob tem so mišice, ki očesno lečo daljšajo ali krčijo, v stalnem pogonu. Ker pa so izredno drobne, se ob takem delu hitro utrudijo.
K težavam prispevajo še premočna svetloba, neprimerna velikost in barva črk, bleščanje sten in delovnih površin ter odsevi. Študije so pokazale, da človek, ko dela z računalnikom, pomežikne vsaj petkrat manj, kot če z računalnikom ne dela, kar seveda povzroča suho in razdraženo oko. Problem je tudi toplota zraka, ki je pred zaslonom nekoliko višja, zrak pa je bolj suh in poln pozitivnih ionov. Tako je v zraku še več prašnih delcev, kar oko še bolj razdraži, ga izsuši in v skrajnem primeru povzroči vnetje očesne veznice.
Veliko teh težav lahko omilimo ali odpravimo s prilagoditvijo delovnega okolja. Prostore zasenčimo, ne uporabljamo premočnih žarnic, nastavimo večji kontrast med ozadjem zaslona in ikonami, optimiziramo velikost črk ter uporabljamo kombinacijo črnih črk na beli podlagi. Zaslon postavimo tako, da ne povzroča bleščanja in odsevov. Če nosite očala, priporočamo stekla s protirefleksno zaščito, ki zmanjša bleščanje in tako minimizira odsevanje svetlobe stekel. Poskrbite, da so prostori prezračeni in da zrak ni presuh. Če to ni mogoče, si lahko pomagate s kapljicami za suhe oči. Vsake pol ure si vzemite dve minuti premora. Oči zaprite, s tem jih navlažite, nato pa očesne mišice dobro »pretegnite«, najbolje tako, da se zagledate v neki oddaljen predmet. S takimi vajami za oči poskrbite, da se očesne mišice sprostijo in napetost popusti.
Bolečine v očeh povzročajo tudi očesne napake in motnje vida oziroma dioptrija, ki ni optimalno korigirana, kar je pri delu z računalnikom še bolj izrazito. V takih primerih je nujno, da pravočasno popravimo dioptrijo, da se izognemo resnejšim problemom in stalnim glavobolom. Veliko si olajšamo, če si za delo z računalnikom priskrbimo očala ali kontaktne leče, pri čemer je bolj priporočljivo uporabljati očala. Znano je namreč, da lahko kontaktne leče povzročijo hude očesne poškodbe, kar lahko v kombinaciji z že opisanimi težavami privede do hujših okvar oči.
Pomaga tudi zdrav življenjski slog
Proti nastanku bolezni oči se lahko borimo tudi z zdravo prehrano in zdravim načinom življenja.
Čeprav je strokovno dokazano, da na nekatere prirojene oblike refrakcijskih napak oči, kot sta daljnovidnost in astigmatizem, ne moremo vplivati, je znano tudi, da lahko pri nekaterih bolezenskih stanjih sami veliko naredimo za zdravje oči. Na razvoj starostne degeneracije rumene pege, denimo, zagotovo vplivata kajenje in nezdrava prehrana.
Kratkovidnost običajno ni prirojena in nastane v šolski dobi oziroma pri mnogih šele med študijem. Del vloge pri tem ima dednost, saj imajo to težavo neredko otroci kratkovidnih staršev. Sklepamo, da na povečanje števila kratkovidnih otrok verjetno vpliva vse več bližinskega dela, kot je delo z računalnikom, branje, gledanje televizije. Vse bolj se namreč uveljavlja prepričanje, da tudi ti dejavniki prispevajo k razvoju kratkovidnosti. Vendar v nasprotju s splošnim prepričanjem, da dolga uporaba televizijskega ali računalniškega ekrana škodi zdravju oči, raziskave do sedaj tega niso potrdile. Zaradi dolgega gledanja v monitor sicer lahko dobimo sindrom utrujenih oči ali sindrom računalniškega vida, ki ga povzroči napenjanje mišic. Lahko imamo tudi bolj suhe oči, ker ne mežikamo dovolj. Ni pa dokazano, da bi dolgo gledanje v računalnik povzročalo težave, kot je siva mrena, ali da bi večalo dioptrijo. Včasih imamo zaradi dolgega gledanja v ekran nekoliko večji minus, vendar je to bolj prehodne narave in se izravna že v krajšem času, ko gremo na dopust.
Čeprav je v zadnjem času vse več slišati o očesnih vajah, ki naj bi celo odpravile dioptrijo, dioptrije z vajami ne moremo odpraviti. Res je, da lahko mlad človek s plus dioptrijo ali majhno minus dioptrijo vidi dobro brez očal, ker ima še veliko zmožnost prilagoditve očesnih mišic. Vendar je treba poudariti, da to velja samo za mladega človeka z nizko dioptrijo.
Nasveti oftalmologinje
- Mežikajte pogosteje: normalno ljudje pomežiknejo pet- do šestkrat na minuto, za računalnikom ali pred televizijo pa veliko manj. Zato oči postanejo rdeče, hkrati pa se pojavi občutek, kot da je v prostoru premalo vlage v zraku.
- Jejte »mavrico«: izbira hrane ima pomemben vpliv na zdravje oči. Pri obrokih dnevno kombinirajte različne vrste in barve zelenjave in sadja: rdečo (jabolka), oranžno (korenje, pomaranče), rumeno (banane), zeleno (brokoli, špinača, zelena solata) in vijolično (rdeča pesa, borovnice). Raziskave so pokazale, da je najbolj zdrava zelena zelenjava. Poskusite!
- Naredite test sami: če ne morete prebrati registrske tablice avtomobila dvajset metrov pred sabo ali če po slabe pol ure branja začutite, da so vaše oči utrujene oziroma vas pričenja boleti glava, je zagotovo skrajni čas, da obiščete okulista.
- Enkrat letno morate nujno opraviti pregled pri okulistu, če imate povišan krvni pritisk, sladkorno bolezen, starostne spremembe rumene pege (makularno degeneracijo), zeleno mreno (glaukom), sivo mreno (katarakto) ali pa daljše obdobje jemljete zdravila, ki vsebujejo kortikosteroid (na primer če imate astmo).
- Ne uporabljajte kozmetike, ki draži oči.
- Pijte dovolj tekočine.
