Okolje, ki nas obdaja, si lahko predstavljamo kot velikansko bojišče, na katerem se za svoj položaj bojujemo z različnimi bolezenskimi dejavniki. Eden takšnih dejavnikov okolja je tudi mikroflora, se pravi mikroorganizmi, ki nas obdajajo. Z mikroorganizmi se bojujemo tako za hrano kot za prostor in kadar nas mikroorganizmi premagajo, zbolimo. Naše telo ima za boj proti mikroorganizmom razvit poseben sistem obrambe, ki ga imenujemo imunski sistem.
Če hočemo torej v tekmovanju z mikrobi zmagovati, mora biti naš imunski sistem zdrav, učinkovit in prehranjen, se pravi v dobri kondiciji. Imunski sistem moramo tudi negovati ter preprečevati njegove poškodbe. Poškodovan imunski sistem se izraža z različnimi boleznimi, predvsem tistimi, ki jih povzročajo mikroorganizmi. Njegova neučinkovitost lahko privede celo do rakavih ali nekaterih drugih obolenj. Če vemo, v kateri hrani so snovi, ki pozitivno vplivajo na imunski sistem, potem moramo takšno hrano ali prehranski dodatek tudi uživati.
V pestrem izboru hrane ali dodatkov k prehrani najprej izbiramo tiste, ki so popolnoma naravnega izvora in imajo že svojo primarno prehransko vlogo po izboljševanju delovanja, zaščite in funkcionalnosti organizma. Prav lahko izberemo kolostrum, ki prepriča s svojimi odličnimi prehranskimi lastnostmi, ugodnim delovanjem na črevesje, rast, moč in ne nazadnje tudi z ugodnim, spodbujajočim delovanjem na naš obrambni sistem.
Imunski sistem
Da bomo lahko obvarovali in negovali svoj imunski sistem, moramo vedeti, kaj imunski sistem sploh je in kako deluje. To je kompleksno zgrajen sistem, sestavljen iz velikega števila različnih molekul, celic ter organov, ki delujejo v sozvočju. Vsak sestavni element pripomore k delovanju sistema kot celote, vsak element zase pa je le malo učinkovit.
Poškodovan imunski sistem se izraža z različnimi boleznimi, predvsem tistimi, ki jih povzročajo mikroorganizmi.
Že pred rojstvom je pripravljen in začne delovati del t. i. prirojenega imunskega sistema, ki ga sestavljajo anatomske in fiziološke bariere ter posebne molekule in specializirane celice. Te celice prištevamo med bele krvne celice ali levkocite. Prirojeni imunski sistem takoj po rojstvu obrani novorojenčka in potem deluje vse življenje ter nas nespecifično brani, npr. pred mikroorganizmi iz okolja. Po rojstvu se začne v telesu razvijati veliko bolj pomemben del obrambe, imenovan pridobljeni imunski sistem. Ta del podobno kot prirojeni del sestavljajo posebne molekule, med katere štejemo splošno poznana protitelesa, imenovana tudi imunoglobulini, in posebne vrste celic, poimenovane limfociti (limfociti B in limfociti T). Za limfocite velja, da so osrednje celice imunskega sistema, saj se po rojstvu naučijo z receptorji prepoznavati vse telesu tuje in škodljive snovi. Limfociti imajo sposobnost, da si zapomnijo, kaj jih je aktiviralo, torej zagotavljajo imunski spomin.
Imunski sistem ne deluje vedno z enako močjo in enako učinkovito, prav tako pa tudi pritiski povzročiteljev bolezni niso vedno enaki. V telesu je navadno neko pozitivno ravnovesje, ki nas ohranja zdrave. Na videz preprost mehanizem ravnovesja je pod drobnogledom zelo kompleksen sistem, ki mora delovati kot celota, da ostaja zanesljiv v boju proti boleznim. Na imunski sistem škodljivo deluje ogromno dejavnikov, med katerimi nekatere dobro poznamo, o nekaterih pa ne vemo skoraj nič. Če takšne dejavnike poznamo, se jim lahko izognemo ali pa vsaj poskrbimo za preventivo, s katero preprečimo škodljivo delovanje na imunski sistem.
Kako lahko vplivamo na imunski sistem
Človek si že od nekdaj želi, da bi lahko vplival na svoje zdravje in preprečil nastajanje bolezni. Danes poznamo kar nekaj pristopov, s katerimi lahko vplivamo (moduliramo) na imunski sistem. Zaenkrat velja, da z imunskim sistemom precej bolj uspešno in preprosto manipuliramo, kadar želimo zmanjšati ali popolnoma zavreti njegovo obrambno funkcijo, npr. ko želimo, da imunski sistem ne bi deloval preveč močno na nov presajeni organ, saj je ta tujek v prejemnikovem telesu.
Brez zdravnikove pomoči lahko sami spodbujamo imunski sistem, tako da uživamo zdravo hrano ter da so obroki uravnoteženi.
Nasprotno zaviranju delovanja imunskega sistema je učinkovanje na imunski sistem, tako da ta deluje močneje in učinkoviteje. Kako okrepiti delovanje imunskega sistema, da bomo bolj zdravi, da se bomo lahko v stresnih situacijah uspešneje zoperstavili povzročiteljem bolezni, je vprašanje, ki si ga zastavljamo skoraj vsi. Nekatere stvari lahko naredijo zdravniki, veliko pa lahko za okrepitev imunskega sistema storimo tudi sami. Takšno krepitev imunskega sistema potrebujemo za zdravljenje nekaterih bolezni in ne nazadnje pri čisto vsakdanjih bakterijskih in virusnih okužbah ter pri preventivi pred njimi. Brez zdravnikove pomoči lahko sami spodbujamo imunski sistem, tako da uživamo zdravo hrano ter da so obroki uravnoteženi. Dolgo je že znano, da vitamin C, vitamin E, selen in aminokislina glutamin ugodno vplivajo na naše zdravje, tako da pozitivno vplivajo na delovanje imunskega sistema in tako okrepijo splošno telesno odpornost, s katero premagamo blažje okužbe brez posebej opaznih bolezenskih znamenj.
Če opazujemo, kaj se dogaja v naravi, kdaj je kakšen organizem najdovzetnejši za neko bolezen, potem ne moremo prezreti rojstva mladička. Pri sesalcih da mati novorojenemu mladiču popoln obrok s kolostrumom, ki vsebuje vse, kar potrebuje mladiček za preživetje. Razumljivo je, da je ob tem poskrbljeno tudi za spodbudo imunskega sistema mladiča, ki ga po rojstvu nujno potrebuje za preživetje. In prav nekatere sestavine kolostruma so lahko preprost izvor imunomodulatornih snovi, ki delujejo tudi na zrel imunski sistem človeka.
Pokazalo se je, da je kot izvor imunomodulatornih sestavin med drugim primeren tudi goveji kolostrum. Pri govedu je namreč prehajanje snovi med materjo in še nerojenim mladičkom močno omejeno, zato mora biti kolostrum matere toliko bolj bogat s takšnimi sestavinami, o čemer pa smo podrobneje že pisali v enem prejšnjih prispevkov. Bistvenega pomena je, da mladiček pri materi sesa kolostrum, nato pa njegovo telo prevzame in uporabi vse poglavitne sestavine skozi črevesno steno. Ena bistvenih imunomodulatornih sestavin kolostruma so protitelesa različnih razredov (IgA, IgD, IgE, IgG in IgM, ), poleg teh pa so tu še nespecifične obrambne snovi, kot so laktoperoksidaza, lizocim in laktoferin, bele krvne celice (levkociti), vitamin E ter nekateri bioaktivni faktorji (različni rastni faktorji,), ki vplivajo na imunski sistem.
Ali lahko s protitelesi iz kolostruma vplivamo na svoj imunski sistem
Protitelesa v kolostrumu so na poti skozi prebavila izpostavljena procesom prebave. Velika večina protiteles vseeno ohranja svojo biološko aktivnost do srednjega dela ozkega črevesa, njihova aktivnost se šele v zadnjem delu nekoliko zmanjša. Zanimivo je tudi dejstvo, da kljub prehodu skozi prebavni trakt vseeno lahko dokažemo njihovo biološko aktivnost celo v iztrebkih. Tisti del protiteles, ki se prebavi, pa telo uporabi kot kvalitetno beljakovinsko sestavino hrane.
Če uživamo kolostrum, ki vsebuje biološko aktivna protitelesa, se bodo ta v črevesju vezala na povzročitelje bolezni, proti katerim so namenjena.
Različne vrste protiteles imajo različno biološko aktivnost. Protitelesa razreda IgA in IgG se vežejo na bakterijske toksine ali nevarne bakterije ter viruse v črevesju in jim tako onemogočijo škodljivo delovanje, sočasno pa jih označijo (opsonizacija bakterij). Tako označene jih prepoznajo celice (neutrofilni granulociti), ki so specializirane za požiranje in uničevanje bakterij. Če uživamo kolostrum, ki vsebuje biološko aktivna protitelesa, se bodo ta v črevesju vezala na povzročitelje bolezni, proti katerim so namenjena. Danes se na tej osnovi v različnih znanstvenih skupinah po svetu izvajajo raziskave, kjer bi lahko z govejim kolostrumom zdravili ali pa vsaj blažili nekatere bolezni. V ta namen breje krave cepijo proti določenim človeškim povzročiteljem bolezni. Kravji imunski sistem nato izdela protitelesa proti tem povzročiteljem in ob rojstvu telička bo takšna protitelesa vseboval tudi kolostrum. Če človek uživa takšen kolostrum, lahko govorimo o pasivni imunizaciji. To pomeni, da bo preprečeval razvoj in potek bolezni ali blažil bolezenske znake pri npr. virusnih driskah, pri obolenjih, ki jih povzročajo bakterijski toksini, pri lajšanju bolezni črevesja bolnikov z AIDS, dobre rezultate pa se doseže tudi pri zdravljenju bolezni ustne votline.
Pri uporabi kolostruma velja, da živimo človek in domače živali v načeloma zelo podobnem mikrobiološkem okolju, tako da kolostrum že »avtomatsko« vsebuje dovolj takšnih protiteles, ki po zaužitju pomagajo našemu imunskemu sistemu. K malenkostnim razlikam v specifičnosti protiteles proti mikroorganizmom in njihovim toksinom pa vseeno nekaj pripomore pasma goveda, letni čas pri odvzemu kolostruma in geografska lega, kjer živijo živali, ki so izvor kolostruma.
Bioaktivni faktorji iz kolostruma kot imunomodulatorji
Kolostrum vsebuje polipeptide (beljakovine), ki so bogati z aminokislino prolin. Mednje prištevamo tudi kolostrinin. Ta beljakovinska molekula ima med drugim tudi hormonsko delovanje, saj vpliva na razvoj novih limfocitov T. Deluje tudi kot medcelična signalna molekula, ki belim krvnim celicam posreduje informacijo, tako da spodbuja izločanje njihovih aktivnih molekul, imenovanih citokini. Ti nato stimulatorno vplivajo na druge celice imunskega sistema ali pa delujejo zaviralno na rast mikroorganizmov. Tudi laktoferin je beljakovina iz kolostruma. Deluje imunostimulatorno, podobno kot kolostrinin, saj povečuje število in aktivnost nekaterih celic imunskega sistema ter njihovo izločanje aktivnih molekul in receptorjev, ki so pomembni za potek imunskega odgovora. Kolostrum vsebuje tudi lizocim, ki ga štejemo med naravne antibiotike, saj razgrajuje bakterijsko steno in s tem uničuje bakterije.
O učinkovitosti sestavin kolostruma lahko v strokovni literaturi najdemo veliko prispevkov, ki zelo natančno in temeljito poročajo o pozitivnem vplivu na imunski sistem in posledično o zaviralnem učinku tako na virusno razmnoževanje (virus gripe, virus hepatitisa C, HIV-1, rota in papiloma virus) kot tudi o protibakterijskem delovanju (H. pylori). Takšni znanstveni prispevki nas tako vodijo k dejstvu, da so kolostrinin, laktoferin in lizocim iz kolostruma sestavine, s katerimi lahko spodbujamo naš imunski sistem in si s tem pomagamo pri boljši zaščiti pred bakterijskimi in virusnimi obolenji.
Vitamin E
Kolostrum je lahko izvor vitamina E, antioksidanta, ki med drugim ugodno vpliva na delovanje imunskega sistema. Deluje predvsem na novonastale limfocite T, ki učinkoviteje izločajo signalne molekule, tako da je delovanje imunskega sistema bolj usklajeno in učinkovitejše.
Pri skrbi za svoje telo ne smemo pozabiti na imunski sistem. Sistem ni viden in otipljiv, marveč ga prepoznamo šele, ko z obrambnimi mehanizmi ne more več zmagovati v bitki z mikroorganizmi. Če imamo zdrav imunski sistem, ne bolehamo za boleznimi, ki jih povzročajo mikrobi, zato se boljše počutimo in imamo bolj sproščen pogled na življenje. Paziti moramo torej tudi na dobro kondicijo imunskega sistema, tako da smo dovolj fizično aktivni, da imamo dovolj počitka ter da skrbimo za uravnoteženo prehrano. Dopolnjujemo jo z naravnimi dodatki, ki na enem mestu vsebujejo čim več takšnih elementov, ki pomagajo vzdrževati imunokompetenten obrambni sistem organizma.
Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 25, september 2008.
