Skoraj vsakdo, ki se rekreativno ukvarja s športom, se je že soočil z bolečino v enem od sklepov in dobro ve, da je ta vse prej kot prijetna. Razlogi za bolečino so lahko zelo različni, poudarja mag. Klemen Grabljevec, dr. med., spec. fizikalne in rehabilitacijske medicine iz centra za ortopedijo in športne poškodbe Artros, in se razlikujejo glede na starost, življenjski stil, poklicne obremenitve, pridružene bolezni in včasih tudi spol.
»Bolečina nad ali pod pogačico, bolečina v nasadišču Ahilove tetive in bolečina v zunanjem delu komolca so najpogostejše težave rekreativnih športnikov. Žargonsko jih imenujemo tekaško ali skakalsko koleno, trn petnice in teniški komolec,« dodaja mag. Grabljevec. Takšna bolečina sicer ne otežuje običajnih dnevnih opravil, a krepko ovira redne rekreativne aktivnosti in zavira napredek v vadbi. Te bolečine nastanejo kot posledica dolgotrajnega, ponavljajočega se in nepravilnega obremenjevanja nasadišč mišic.
Vas po teku »bolijo sklepi«?
Rekreativni športniki pogosto delamo napake, ki povzročajo bolečino. Predvsem so to neustrezna tehnika gibanja in podcenjevanje športnega terena, neustrezno in prekratko ogrevanje, neustrezna oprema, pretiravanje pri vadbi, vztrajanje pri treningu kljub opozorilni bolečini in slaba priprava pred začetkom sezone. »Če k temu dodamo še neustrezno oziroma premajhno razteznost mehkih tkiv, neustrezno razmerje moči med agonističnimi in antagonističnimi mišicami in slabo pljučno-srčno zmogljivost, je rekreativni športnik zanesljiv kandidat za preobremenitvene poškodbe mehkih tkiv,« poudarja sogovornik. Le-te so najpogostejše v območju narastišč tetiv in vezi v okolici sklepa in zato rekreativni športniki pogosto tožijo, da jih bolijo »sklepi«.
Poškodba hrustanca
Sklepni hrustanec je čvrsta in elastična struktura, ki kot tanka plast prekriva kostno površino v sklepih. Sestavljen je iz mreže vlaken kolagena, ki je njegovo ogrodje, v to mrežo pa so vstavljene hrustančne celice (hondrociti), ki zaradi svoje številčnosti tvorijo 10 odstotkov mase hrustanca. Celice v okolico izločajo medceličnino (hrustančni matriks), ki tvori naslednjih 10 odstotkov mase hrustanca. Medceličnina pa nase veže vodo, ki tako »ujeta« v hrustancu sestavlja naslednjih 80 odstotkov njegove mase.
Bolečina v sklepih sicer ne otežuje običajnih dnevnih opravil, a krepko ovira redne rekreativne aktivnosti in zavira napredek v vadbi.
Hrustančne celice so do določene mere sposobne zaznati spremembo količine vode ter spremembo količine in kakovosti medceličnine in na to se odzovejo s tvorbo nove medceličnine oziroma njenih sestavin. Ob pogostih in ponavljajočih preobremenitvah ali pri zlomih kosti, ki potekajo skozi sklepno površino, se gladka površina hrustanca običajno na več mestih poškoduje in drobi, hrustančne celice pa ob tem ne zmorejo dovolj hitro nadomestiti poškodovanega hrustanca. Poškodbe se postopno poglabljajo, dokler ne dosežejo kostne površine pod hrustancem, postopno pa se ob tem stanjša ali celo izgine celotna hrustančna plast, kar nam rentgenski posnetek prizadetega sklepa prikaže kot izginjanje prostora v sklepu.
Sklep nam bo povedal, kako dobro se je poškodba zacelila
Bolečina nad ali pod pogačico, bolečina v nasadišču Ahilove tetive in bolečina v zunanjem delu komolca so najpogostejše težave rekreativnih športnikov. Žargonsko jih imenujemo tekaško ali skakalsko koleno, trn petnice in teniški komolec.
Bolečina, ki je v sklepu prisotna dlje časa in se morda pojavlja le pri večjih obremenitvah ali skrajnih legah v sklepu, lahko kaže na to, da je bilo celjenje akutne ali preobremenitvene poškodbe nepopolno. »Vztrajanje pri polnih športnih obremenitvah je v tem primeru nesmiselno, saj se bo bolečina zaradi nezaceljene poškodbe zagotovo znova okrepila, za umiritev te bolečine pa bo potreben daljši čas,« poudarja sogovornik. Zato je treba v primeru vztrajanja bolečine obremenitve zmanjšati ter obiskati specialista, ki se ukvarja s preobremenitvenimi in športnimi poškodbami. Ta bo po pregledu predpisal fizikalno ali celo operativno terapijo, ki bo omogočila dokončno zacelitev poškodbe.
5 načel varne vadbe
Preobremenitvene poškodbe so specifične za posamezne športe, kot tudi za starost in spol, zato enotnega učinkovitega nasveta, kako preprečiti poškodbe, ni. Vsekakor pa sogovornik priporoča, naj upoštevamo 5 osnovnih načel.
1. Ogrevanje in raztezanje
Ob pogostih in ponavljajočih preobremenitvah se gladka površina hrustanca običajno na več mestih poškoduje in drobi, hrustančne celice pa ob tem ne zmorejo dovolj hitro nadomestiti poškodovanega hrustanca. Proces razgradnje hrustanca zaradi preobremenitve imenujemo osteoartroza.
Ogrevanje začnemo z ritmičnim gibanjem, najbolje z rahlim desetminutnim tekom. Cilj ogrevanja naj bo dvig srčne frekvence za 20 udarcev na minuto nad izhodiščno. S tem si bomo »ogreli« mišice, ki bodo tako postale bolj skrčljive in bodo zmožne prevzeti več kisika, s tem bomo zmanjšali tudi produkcijo mlečne kisline kasneje ob naporu. Ogretost sklepov omogoči boljše prilagajanje sklepne ovojnice na povečane obsege gibljivosti in manjšo verjetnost poškodbe mišičnih tetiv in vezi. Postopen in zmeren dvig števila utripov srca zmanjšuje tudi verjetnost srčnih aritmij in srčno-žilnih zapletov. Ogrevanju naj sledi statično raztezanje. Raztezne vaje za vsako ključno mišico oziroma mišično skupino naredimo vsaj trikrat, pasivni razteg pa naj traja 20 do 30 sekund.
2. Ustrezno stopnjevanje obremenitev med treningom
Največja nevarnost za poškodbe je prehitro povečevanje trenažne obremenitve. Zato je treba jakost, trajanje in frekvenco treninga previdno povečevati in modro načrtovati.
3. Ustrezna oprema in zaščitna sredstva
Vsak šport zahteva ustrezno opremo, prav tako pa je treba skrbno izbrati zaščitna sredstva, kot so očala, čelade, ščitniki za usta, zaščitne ortoze za noge in roke. Da preprečite morebitne poškodbe, je treba poskrbeti tudi za ustrezne igralne površine oziroma površine za trening, zlasti travnate in snežne.
4. Spoštovanje pravil igre in nasprotnika
Pravila igre so vedno zastavljena tako, da preprečijo nastanek poškodb, na primer strožje kazni za grobe prekrške. Zato jih spoštujmo tudi takrat, kadar na igrišču nimamo sodnika. Igranje »na nož« ima običajno visoko ceno, zato se s soigralcem ali nasprotnikom dogovorimo o izogibanju prekrškom.
5. Preventivni klinični pregledi
Rutinski predsezonski pregled sicer zdravih športnikov in rekreativcev je izredno koristen predvsem za preprečevanje poškodb zaradi preobremenitve. Žal večina športnikov in še posebej rekreativcev meni, da so ti pregledi predragi in nepotrebni.
