Pogled na revmatizem
Ljudje pogosto rečejo vsaki sklepni bolečini revma. Vemo, da artritis ni ena sama bolezen, temveč obsega kar 127 različnih bolezni. Med njimi so osteoartroza, revmatoidni artritis, protin, psoriatični artritis in druge. Kljub temu da imajo zelo različne vzroke in simptome, je vsem skupno vnetje sklepov ter posledično bolečina.
EULAR (Evropska liga proti revmatizmu) opredeljuje revmatične bolezni kot bolezni vezivnega tkiva, zlasti sklepov in obsklepnih struktur, ter bolezni, ki so posledica osteoartroze in presnovnih motenj (na primer protin). Najpogostejši znak bolezni je vnetje, ki se kaže s toploto, bolečino, rdečino in izgubo funkcije. Ostali pogostejši simptomi in znaki so tudi vnetna bolečina, oteklina in okorelost. Nekatere vnetne revmatične bolezni lahko privedejo do okvare notranjih organov.
Revmatične bolezni vplivajo na kakovost življenja
Revmatične bolezni bistveno vplivajo na kakovost življenja. Bolniki s tovrstno boleznijo pogosto postanejo žrtve socialne osamljenosti. Revmatične bolezni ne vplivajo samo na bolnike, ki jih imajo, temveč tudi na njihove družine, ki nosijo veliko breme v smislu visokih finančnih stroškov, časa in osebnega udejstvovanja, da bi zagotovili bližnjemu potrebno nego in zdravljenje.
Vzroki za nastanek revmatičnih bolezni
Vzrok revmatičnih bolezni večinoma ni znan, vendar so raziskovalci ugotovili nekatere dejavnike tveganja, ki so del življenjskega sloga, predvsem debelost, kajenje in pomanjkanje telesne aktivnosti. Pri osteoartrozi se na primer lahko podeduje slabša sestava hrustanca, ravno tako pa pretirana ponavljajoča se dejavnost, ki kvari hrustanec, vodi v osteoartrozo. Pri sistemskem lupusu eritematozosu (SLE), revmatoidnem artritisu ali sklerodermiji obstajajo kombinacije genskih dejavnikov. Te določajo dovzetnost in okoljske sprožilce, ki bi lahko imeli pomembno vlogo pri nastanku teh bolezni. Določene bolezni, kot sta protin in ankilozirajoči spondilitis, se pogosteje pojavljajo v nekaterih družinah, zato rečemo, da je bolnik dedno obremenjen. Eden od dejavnikov, ki so pomembni pri nekaterih boleznih, kot so sle, revmatoidni artritis, sklerodermija in fibromialgija, pa je tudi spol.
Nekaj dejstev o revmatičnih boleznih
- Obstaja več kot sto vrst revmatičnih bolezni.
- Revmatične bolezni prizadenejo sklepe, mišice, kosti, kite in druge strukture gibalnega sistema. Lahko so vnetne, degenerativne ali metabolne in zajemajo različne oblike artritisov (artritis pomeni vnetje sklepa), osteoporozo in bolezni vezivnega tkiva.
- Ocenjuje se, da ima v Evropi revmatično bolezen več kot 120 milijonov ljudi, kar predstavlja tretjino vseh Evropejcev.
- Mišično-skeletne bolezni so osma najpogostejša skupina bolezni v Evropi.
- Osteoartroza in revmatoidni artritis predstavljata vzrok za 3,5 odstotka vseh invalidnosti.
- Dva od petih ljudi z revmatično boleznijo sta omejena v aktivnostih, ki jih izvajata v vsakdanjem življenju.
- Skupina mišično-skeletnih bolezni, kamor sodijo tudi revmatske bolezni, povzroča več bolniškega staleža, invalidnosti, izgubo delazmožnosti ter vpliva na stroške zdravstvene blagajne bolj kot katerakoli druga skupina bolezni.
- Revmatične bolezni so z desetimi odstotki drugi najpogostejši razlog za obisk izbranega zdravnika.
- Revmatične bolezni so najpogostejši razlog za odsotnost z dela in do 60 odstotkov bolnikov se zaradi njih predčasno upokoji.
- Vse revmatične bolezni ne prizadenejo starejše populacije, vendar raziskave kažejo, da naj bi se število revmatičnih bolezni zaradi staranja prebivalstva in pomanjkanja telesne aktivnosti ter debelosti v naslednjem desetletju dramatično povečalo. Predvsem na račun osteoartroze, ki se pojavlja pri starejših ljudeh.
Koga prizadenejo?
Revmatične bolezni se pogosteje pojavljajo pri ženskah, kar kaže na to, da hormoni vplivajo na razvoj bolezni. Artritis in ostale revmatske bolezni so zmotno povezane s starostjo, najpogosteje zaradi osteoartroze, ki se res največkrat pojavlja pri starejši populaciji. Vendar pa se artritis in ostale revmatske bolezni pojavljajo pri ljudeh vseh starosti, tudi pri dojenčkih.
Osteoartroza – najpogostejša oblika artritisa
Če si podrobneje ogledamo osteoartrozo kot najpogostejšo obliko artritisa, vidimo, da prizadene vse sklepe, vendar najpogosteje kolena, kolke, spodnji del hrbta, vrat in prste. Čeprav je osteoartroza poimenovana tudi degenerativna bolezen sklepov, ne prizadene le starejših, temveč se lahko prične že v mladosti. Prizadeti del sklepa je predvsem hrustanec, ki prekriva kost in služi kot blažilec koncev kosti v sklepu. Hrustanec se pri osteoartrozi počasi razgrajuje in na njem se pojavijo drobne razjede, zaradi katerih se sklep ne giblje gladko in ne blaži drgnjenja kost ob kost, to pa povzroča bolečino. Posledično se lahko pojavijo vzdolž kosti izrastki, znani kot osteofiti. Vse te spremembe pripeljejo do bolečine, togosti in omejenega gibanja.
Kaj povzroča osteoartrozo?
Kot že omenjeno, osteoartroza pogosto sovpada s starostjo, vendar je ta ne povzroča. Nekateri dejavniki lahko povečajo dovzetnost za razvoj osteoartroze, predvsem debelost, ki povzroča večjo obremenitev sklepov, zlasti nosilnih (kolena, kolki). Ohlapni sklepi povzročajo, da kosti v sklepu trkajo skupaj, kar lahko poškoduje hrustanec.
Ljudje pogosto enačijo revmatoidni artritis in osteoartrozo, vendar se bolezni razlikujeta.
Določeni poklici povečujejo tveganje za nastanek osteoartroze, predvsem je tveganje večje pri rudarjih, pristaniških delavcih, keramičarjih in pri drugih poklicih, kjer je treba nenehno krčiti kolena ali dvigati težka bremena. Zlasti pri osteoartrozi prstov pa obstaja tudi genska nagnjenost k bolezni.
Razlika med osteoartrozo in revmatoidnim artritisom
Pri osteoartrozi se za razliko od drugih artritisov bolečina proti koncu dneva okrepi, pri drugih oblikah artritisa je stalna ali se poveča zjutraj.
Ljudje pogosto enačijo revmatoidni artritis in osteoartrozo, vendar se bolezni razlikujeta:
- Starost ob pojavu revmatoidnega artritisa je najpogosteje od 30 do 50 let, medtem ko se osteoartroza pojavlja v srednjih in starejših letih, redko pred 65. letom starosti.
- Revmatoidni artritis se pogosto prične simetrično, kar pomeni, da prizadene obe zapestji, členke na prstih obeh rok in podobno. Osteoartroza redko prizadene oba sklepa (na primer obe zapestji) hkrati.
- Približno 20 odstotkov revmatoidnega artritisa se razvije nenadno, v nekaj tednih ali mesecih, osteoartroza pa se razvija počasi, saj razgradnja hrustanca običajno poteka več let.
- Poleg okvare sklepov lahko revmatoidni artritis povzroča utrujenost, vročino, slabokrvnost in izgubo telesne teže ter lahko vpliva na srce in ostale organe. Osteoartroza je omejena na sklepe.
- Revmatoidni artritis ne prizadene zadnjih členkov pri konicah prstov, osteoartroza pa prizadene pogosteje končne sklepe kot pa druge sklepe prstov.
- Osebe z revmatoidnim artritisom čutijo daljšo jutranjo togost, navadno vsaj 30 minut po tem, ko vstanejo iz postelje. Pri osteoartrozi traja jutranja okorelost manj kot 30 minut.
Kako zdravimo revmatične bolezni?
Večine revmatičnih bolezni ni mogoče pozdraviti. Se jih pa zdravi na način, ki omogoča bolniku, da simptomi čim manj vplivajo na vsakodnevno življenje. Oba načina, farmakološki in nefarmakološki, sta pomemben del programa zdravljenja. Največji napredek pri zdravljenju revmatičnih bolezni se je v zadnjih letih zgodil s prebojem bioloških zdravil na trg.
V naslednji številki revije Naša lekarna preberite več o načinih lajšanja bolečine pri sklepnih boleznih.
Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 76, oktober 2013.
