Seveda so lahko vzroki tovrstnih težav mnogovrstni, a pogosto se ob praznično pogrnjeni mizi »oglasi« želodec. Demonstrativno napove, da takšnega garaštva s preobilico mastne, sladke in začinjene hrane, ki jo poplakujejo kozarci penin in drugih napitkov, ne zmore več! Zakaj je želodcu kratko malo vsega dovolj in kako mu lahko pomagamo v prazničnih dneh, naj nam odgovorijo naslednje vrstice.
Vse več je ljudi, ki kdaj pa kdaj potožijo, da jih peče zgaga in jih muči slabost, napenjanje ter dražeč kašelj in hripavost. Vsi ti simptomi nakazujejo na vse pogostejše obolenje današnjega časa: prekomerno izločanje želodčne kisline, s katerim se srečuje več kot tretjina odraslih. V dneh, ko se mize šibijo od mnogih dobrot, kakor se dogaja v mesecu decembru, pa se tovrstne težave oglasijo tudi pri mnogih, ki z želodcem ponavadi nimajo težav, in takrat govorimo o akutnih težavah. Prvi in najpogostejši simptom je zgaga, ki se pojavi že 15 do 60 minut po obroku.
V normalnih fizioloških pogojih želodčna sluznica izloča želodčni sok (želodčno kislino in encime, ki sodelujejo pri prebavi) in zaščitno sluz. Želodec izdela vsak dan liter do tri litre izredno kisle tekočine. Naloga kisline ni samo razgradnja hranil, pač pa tudi zaščita pred številnimi povzročitelji bolezni. Njeno agresivnost pa blaži želodčna sluznica, ki varuje želodec pred poškodbami. Zato mora obstajati ravnovesje med izločanjem želodčne kisline in zaščitno plastjo želodčne sluznice.
Simptomi:
Kakor hitro se to ravnovesje poruši, prihaja do težav, kot so: bolečine in nelagodje v zgornjem delu trebuha ali spodnjem delu prsnega koša, občutek polnosti, spahovanje, zgaga, slabost in napenjanje, bolečina za prsnico …
Vzroki:
Ravnovesje se poruši zaradi notranjih ali zunanjih agresivnih dejavnikov. Med zunanje agresivne dejavnike sodijo stres, karakterne lastnosti človeka (jeza, hitro in pogosto razburjanje), kava, pravi čaj, alkohol, gazirane pijače, kajenje, nepravilna prehrana (močno začinjena, mastna hrana), nepravilen način prehranjevanja (prevelika količina, hitro hranjenje), nekatera zdravila (acetilsalicilna kislina, nesteroidne protivnetne učinkovine). Prav tako so lahko vzrok notranji agresivni dejavniki: kislina iz dvanajstnika, počasno praznjenje, zmanjšana odpornost sluznice … Vsi ti dejavniki vodijo do bolezni, kot so dispepsija (prebavne težave), gastroezofagealna refluksna bolezen (vračanje želodčne vsebine v požiralnik), vnetje želodčne sluznice (gastritis), bakterijski gastritis (okužba s Helicobacter pylori), peptična razjeda. To so bolezni, ki jih moramo zdraviti, saj lahko privedejo do hudih krvavitev v želodcu, perforacij želodčne stene in rakavih obolenj.
Zdravljenje z zdravili:
Cilj zdravljenja je doseči zmanjšanje količine kisline v želodcu in okrepitev zaščitne prevleke, ki prihaja s kislino v neposreden stik. To je mogoče doseči z:
- Antacidi, ki nevtralizirajo želodčno kislino ter ščitijo želodčno sluznico. Na voljo je več različnih antacidov, ki se razlikujejo po sposobnosti znižanja pH in po trajanju učinka nevtralizacije. Dober antacid nevtralizira samo odvečno želodčno kislino in vzdržuje pH želodca med 3 in 5. V tem področju prebavni encimi ustrezno delujejo in ne povzročajo korozivnih poškodb na sluznici. Če antacid v večji meri nevtralizira želodčno kislino, pride do sekundarne hipersekrecije kisline (povečanega nastajanja kisline). In prav to se zgodi pri uporabi sode bikarbone, ki jo nekateri napačno zagovarjajo kot zelo učinkovito. V lekarni je na voljo kar nekaj pripravkov, ki se dobijo brez recepta. Antacidi vplivajo na absorpcijo sočasno vzetih zdravil, zato jih je treba jemati v razmiku vsaj 2 ur.
- Antagonisti histaminskih receptorjev H2 zmanjšajo izločanje želodčne kisline. Učinek se pojavi kasneje kot pri antacidih, vendar traja dalj časa.
- Inhibitorji protonske črpalke so novejša zdravila v boju s prekomernim izločanjem želodčne kisline in delujejo tako, da najmočneje zavirajo nastajanje le-te.
- Poleg uravnavanja kisline pa je pomembno uravnati tudi motiliteto (gibanje) prebavnega trakta. Zmanjšati je treba razdraženost in napihnjenost želodca, zaščititi želodčno sluznico, in tako vplivati na nastanek značilne akutne zgage v času praznikov. Pogosto ljudje napačno segajo po zdravilih in pripravkih za zmanjševanje želodčne kisline. Želodec je poln hrane in posledično izloči želodčno kislino, ki jo bo potreboval za razgradnjo hranil. Če mu to onemogočimo, se prebava upočasni, kar povzroči dodatne težave. Zato so pomembni pripravki, ki omogočijo želodcu opravljanje njegove vloge in hkrati uravnavajo kislost. V lekarni je brez recepta na voljo mnogo zeliščnih pripravkov, ki vsebujejo kamilico, meliso, poprovo meto, korenine zdravilnega gozdnega korena in golostebelnega sladkega korena, plodove navadne kumine, pegasti badelj (pozitiven učinek na obnovo jetrnih celic) in artičoko (spodbuja nastajanje žolča, ki razkraja odvečne maščobe). Prav tako so pomembne učinkovine, ki zmanjšajo nastajanje črevesnih plinov (karminativi) in blažijo krče v želodcu (spazmolitiki).
Kaj lahko storimo sami?
Vsekakor lahko veliko storimo predvsem sami, tako v boju s kroničnimi kot akutnimi težavami z želodcem.
Nekateri priporočajo mleko in mlečne izdelke, vendar previdno! Po začetnem nevtralizacijskem delovanju kalcij iz mleka povzroči še močnejše izločanje želodčne kisline – zato mleko ni rešitev. Izogibajte se hrani, ki draži želodec (mastna in začinjena hrana, sladice, orehi …).
Obroki naj bodo manjši (štirje do pet obrokov na dan), zadnji naj bo dve do tri ure pred spanjem. Ne telovadite po jedi, ne nosite tesnih oblačil čez pas (stisnejo želodec), ne pijte kave, pravega čaja, alkohola (to so dražeče snovi, ki povečajo izločanje kisline, hkrati pa ovirajo zapiranje mišice na prehodu iz požiralnika), jejte počasi in spite z dvignjenim vzglavjem. Če kadite, opustite kajenje, in shujšajte, če je vaša telesna teža prekomerna. Če veliko sedite (tudi v službi), se pogosto zravnajte, da boste olajšali praznjenje želodca. Ne dvigujte težkih bremen in poskusite obvladati stres. Za obvladovanje bolečin se izogibate acetilsalicilni kislini in nesteroidnim protivnetnim učinkovinam.
Priporočamo uživanje vitamina A in E ter cinka, ker povečujejo nastanek mucina – snovi, ki jo telo izloča za zaščito želodčne sluznice. Mnogi uporabljajo tudi sladki koren (Glycyrrhiza glabra), ki spodbuja izločanje zaščitne sluzi v želodcu. Pozor, uporaba omenjenega čaja je omejena na nekaj dni! Za učinkovitega se je izkazal tudi zeljni sok, ki vsebuje aminokislino glutamin, ki ščiti celice prebavne sluznice.
Ostanke neprebavljene hrane učinkovito odplakne sadje. Najučinkovitejša je limona, posezite pa tudi po grozdju, grenivki, ananasu, pomarančah, jabolkih in hruškah.
Še posebej v prihajajočih prazničnih dneh pa je seveda najbolje, če poskrbimo za zdravo mero tako pri hrani kot pri pijači. Zdrava mera naj obstaja tudi pri velikokrat »evforičnih« pripravah na praznike, ko kljub temu da nas mesec december želi povezati in pomiriti, mrzlično iščemo, nakupujemo, hitimo in se borimo s pomanjkanjem časa. Naj nas ne preslepi zgolj zunanji blišč, pač pa prazničnost pričarajmo tudi v sebi. Tako bo vsekakor manj stresa, z manj nesoglasij in manj jeze ter posledično manj težav z želodcem. Prepričana sem, da potem tudi kakšen kos praznične potice, zaužite v prijetnem sožitju domačih, prijateljev in znancev, ne bo povzročil neprijetnosti!
Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 68, december 2012.
