Klopni meningoencefalitis je resno obolenje centralnega živčnega sistema, ki ga običajno povzroči vbod okuženega klopa. Na Koroškem pa je bil aprila lani prvič v Sloveniji odkrit in dokazan primer izbruha okužbe s klopnim meningoencefalitisom tudi po zaužitju surovega kozjega mleka. Strokovnjaki opozarjajo na previdnost pri uživanju surovega mleka in mlečnih izdelkov ter pravočasno zaščito s cepljenjem.
Slovenija glede na verjetnost okužbe s klopnim meningoencefalitisom (KME) sodi v sam vrh evropskih držav, precepljenost prebivalstva pa je kljub temu nizka in znaša manj kot petnajst odstotkov. Pri nas med najbolj ogrožena področja sodijo Koroška, Gorenjska in osrednja Slovenija. V Sloveniji na leto za klopnim meningoencefalitisom zboli približno 300 oseb.
Predstojnik Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana, sicer pa internist in infektolog, prof. dr. Franc Strle opozarja: »Bolezen običajno poteka v dveh fazah. Prvi znaki KME so podobni gripi in se pojavijo sedem do štirinajst dni po okužbi. Pojavi se vročina in glavobol, bolečine v mišicah in slabo počutje. Po vmesnem izboljšanju nastopi druga faza bolezni, ki jo spremlja močan glavobol, slabost, bruhanje, otrdelost vratu, razmeroma pogosto tresenje rok in jezika, težave z mišljenjem in koncentracijo, včasih hujše motnje zavesti. Možna pa je tudi ohromitev dihalnih mišic. V našem okolju zaradi okužbe s klopnim meningoencefalitisom umre en odstotek ljudi, pri petih odstotkih pa se pojavijo ohromitve. Večina pacientov potrebuje hospitalizacijo.«
Okužena žival izloča virus KME v mleku
Ljudje se s KME najpogosteje okužijo zaradi vboda okuženega klopa. Z virusom KME pa se lahko okužijo tudi domače živali, na primer koze, ovce in krave. Okužene živali sicer niso naravni gostitelji virusa, kljub temu pa okužena žival izloča virus v svojem mleku. Tako se lahko posredno, z zaužitjem nepasteriziranega mleka in mlečnih izdelkov, okužijo tudi ljudje.
Prvi dokazan izbruh okužbe s KME po uživanju surovega živalskega mleka je bil zabeležen aprila lani na Koroškem. Okužile so se štiri osebe, ki so na koroški kmetiji pile surovo, neprekuhano kozje mleko. Že v dveh dneh po zaužitju surovega kozjega mleka so se pri treh osebah razvili klinični znaki akutne vročinske bolezni – po pitju okuženega surovega mleka je torej okužba hitrejša. Pri dveh osebah se je razvil tipičen potek bolezni z dvema fazama. Oba bolnika sta poiskala zdravniško pomoč, eden je bil tudi hospitaliziran. Tretja oseba je zbolela z enako klinično sliko, vendar ni razvila druge meningealne faze bolezni.
Znižana cena cepljenja proti klopnemu meningoencefalitisu na ZZV LJ
Na Zavodu za zdravstveno varstvo Ljubljana se bo od 10. do 14. junija mogoče ceneje cepiti proti klopnemu meningoencefalitisu. Cena posameznega odmerka za samoplačnike bo v teh dneh znašala 22 evrov za odrasle in 21 evrov za otroke. Redna cena enega odmerka proti klopnemu meningoencefalitisu sicer znaša 32 evrov za odrasle in 31 evrov za otroke. Otroci, mladostniki in njihovi starši, družine in posamezniki, lahko opravijo cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu z enim odmerkom po znižani ceni v ambulanti Zavoda za zdravstveno varstvo Ljubljana v dneh od ponedeljka do petka, med 8. in 13. uro, v torek (11.junija) in četrtek (13. junija) pa tudi v popoldanskem terminu med 15. in 18. uro. Predhodnega naročanja za cepljenja v tem tednu ne bo.
Nižja cena cepljenja na Zavodu za zdravstveno varstvo Ljubljana se nanaša samo na samoplačniška cepljenja fizičnih oseb. Cepljenje bo ugodnejše za vse samoplačnike, to je za vse, ki se bodo na novo odločili za cepljenje, in tudi za vse tiste, ki morajo prejeti poživitveni odmerek cepiva za vzdrževanje imunosti.
Cepljena oseba ni zbolela
Kaj pa se je zgodilo s četrto osebo, ki je prav tako pila surovo kozje mleko? »Ta oseba ni zbolela, ker je bila cepljena proti KME, z osnovno shemo cepljenja leta 1995, kasneje pa je v ustreznih časovnih presledkih prejela poživitvene odmerke cepiva,« je pojasnila Neda Hudopisk, dr. med, specialistka javnega zdravja iz Zavoda za zdravstveno varstvo Ravne na Koroškem. Da bi potrdili izvor okužbe, so pregledali vzorce (serum, kri in mleko) živali na kmetiji. Dokazali so specifična protitelesa proti KME v vzorcu kozjega seruma in mleka koze, katere mleko so pili zboleli, in tako potrdili alimentarni prenos KME.
»Opisani izbruh pri bolnikih ni povzročil hujših zdravstvenih posledic, lahko pa bi se mu izognili, če bi pred uporabo ustrezno toplotno obdelali surovo mleko. Vsekakor bi se izbruhu izognili tudi, če bi bili udeleženci cepljeni proti KME,« je poudarila Neda Hudopisk. Dodala je: »Ljudje v skrbi za zdravo življenje danes vse bolj posegajo po organskih in naravno pridelanih izdelkih, tudi surovem, nepasteriziranem mleku. Primer izbruha okužbe s klopnim meningoencefalitisom na Koroškem pa kaže na to, da se je treba zavedati tveganja, ki je povezano z uživanjem surovega mleka in mlečnih izdelkov, in pomembnosti ustrezne toplotne obdelave mleka. Koroška velja za eno najbolj ogroženih področij s klopnim meningoencefalitisom, zato strokovnjaki seveda opozarjamo tudi na pravočasno cepljenje, ki predstavlja edino ustrezno zaščito.«
Sonja Osrajnik, ki je prebolela okužbo s klopnim meningoencefalitisom po zaužitju surovega mleka, opisuje: »Po uživanju surovega kozjega mleka sem se kmalu zelo slabo počutila, imela sem vročino, tresla me je mrzlica in imela sem bolečine v mišicah, zato sem morala poiskati bolnišnično pomoč. Strokovnjaki so po opravljenih preiskavah potrdili, da gre za okužbo s klopnim meningoencefalitisom zaradi pitja surovega kozjega mleka. Okrevanje je potekalo v bolnišnični oskrbi, danes pa je moje počutje normalno.«
V Sloveniji prvi dokazali izbruh KME zaradi mleka
Pri diagnostiki KME je pomembno vedeti, ali je bolnik obiskal kraj, ki je endemičen, ali se spominja vboda klopa pred pojavom simptomov oziroma je užival nepasterizirano mleko in mlečne izdelke. Biologinja prof. dr. Tatjana Avšič Zupanc z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo opozarja: »Okužbo z virusom klopnega meningoencefalitisa je mogoče natančno potrditi le z mikrobiološkimi metodami, saj so klinični znaki bolezni pogosto neznačilni in nezadostni za postavitev diagnoze. Okužbo z virusom KME diagnosticiramo posredno, z ugotavljanjem specifičnih protiteles, « in dodaja: »V literaturi je opisanih več izbruhov KME v Evropi, ki so bili posledica zaužitja surovega mleka, vendar pa smo v Sloveniji prvi, ki smo izbruh tudi dokazali.«
Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 74, poletje 2013.
