Jesenski čas je kot nalašč za sprehode po šumečem listju in iskanju slastnih plodov narave – kostanja, gob in zelišč. A ne pozabimo, da v nizkem grmičevju, najraje ob robu kakšne steze, na nas potrpežljivo čakajo klopi. Ti so majhni, a nevarni. Po prihodu domov se dobro preglejte, ali si je prav vaše telo izbral za svoje preživetje.
V naravnih žariščih se klopi zadržujejo v nizkem grmičevju v višini do okoli pol metra od tal, najraje ob robu kake steze, in tam potrpežljivo čakajo na primernega toplokrvnega gostitelja. Pri ugrizu klop porine svoj rilec globoko v kožo in ga pritrdi z dvema kavljema. Pritrjenega klopa moramo čim prej zelo previdno odstraniti. Če v koži ostane delček rilca ali kaveljčka, lahko povzroči neprijetno gnojenje.
Ugriz okuženega klopa lahko povzroči klopni meningitis oz. klopni meningoencefalitis, ki je virusna bolezen možganske ovojnice in osrednjega živčnega sistema. Pojavlja se na širšem območju Evrope, kjer prevladuje pokrajina podalpskega in dinarskega tipa. Bolezen navadno poteka v dveh fazah in lahko pusti trajne posledice, kot so glavobol, zmanjšana delovna sposobnost, zmanjšana sposobnost koncentracije, pareze pa tudi ohromelost.
Kako prepoznamo okužbo
Klopni meningitis
To bolezen so pri nas zasledili in opisali pred približno šestdesetimi leti. Najpogosteje nastane okužba po ugrizu okuženega klopa. Precej manj pogosta, vendar mogoča, je okužba po zaužitju okuženega, nepasteriziranega kozjega mleka. Klopni meningoencefalitis se praviloma razvija v dveh fazah. Bolezenska znamenja prve faze so slabo počutje, bolečine v mišicah, vročina, glavobol, bruhanje in bolečine v trebuhu; pojavijo se od 7 do 14 dni po ugrizu. Ta faza traja do šest dni, nato sledi mirno obdobje dveh tednov, ko bolniki navadno nimajo težav ali pa imajo le blag glavobol. Težave se čedalje bolj stopnjujejo in druga faza se začne zelo resno – z visoko temperaturo, glavobolom, bruhanjem in celo nezavestjo. Zaradi lajšanja nastalih težav je pogosto potrebno zdravljenje v bolnišnici, ki traja različno dolgo, odvisno od stopnje prizadetosti osrednjega živčevja. Možen je pojav ohromitve mišic, ki lahko ostane trajna, skoraj tretjina obolelih pa ima po več mesecih še vedno zdravstvene težave. Bolezen je lahko tudi smrtna. Za klopni meningoencefalitis zaenkrat ni učinkovitega zdravila, zato je zdravljenje simptomatsko.
Borelioza
Prva faza bolezni nastopi v času od 2 do 32 dni, najpogosteje pa sedem dni po okužbi. Pojavi se značilna, kolobarju podobna rdečina na mestu klopovega ugriza, ki se ga lahko niti ne opazi, in se širi navzven in v sredini bledi. Premer obroča lahko preseže 70 cm. Na koži je lahko večje število enakih sprememb na različnih delih telesa. Spremembe na koži, ki večinoma zbledijo v treh do štirih tednih, lahko spremljajo glavobol, vročina, utrujenost in drugi splošni simptomi okužbe. Bolezen se lahko nadaljuje z drugo fazo po nekaj mesecih, ko izpuščaja ni več. V tem obdobju se pokaže prizadetost srca, živčevja, oči in drugih organov. Spremljajo jo meningitis, vnetje srčne mišice ter bolečine v različnih mišicah in okostju. Tretja faza se pojavi šele po več mesecih ali celo letih po okužbi. Znaki bolezni v tej fazi so lahko zelo podobni celi vrsti drugih obolenj, na primer artritisu, multipli sklerozi ter psihiatričnim boleznim. Predvsem se lahko pojavijo kronične spremembe na katerem koli organskem sistemu, lahko pa jih je prizadetih tudi več hkrati. Nevrološke motnje so lahko hude. Težave so lahko prehodne, ponavljajoče se ali kronične. Poskrbeti je treba za pravočasno zdravljenje bolezni, ki je lahko dolgotrajn
Kje so klopi doma?
Navzočnost klopov oziroma njihova gostota je odvisna od številnih dejavnikov, kot so nadmorska višina, klimatske razmere in poraslost z mešanim gozdom. Pri nas je zaradi izrazite hribovitosti in pogozdenosti pokrajine ter ugodnega podnebja precej obsežno območje, kjer so ugodne okoliščine za gostitelje in prenašalce klopov, ki tu najdejo hrano in zavetje. Okužbo najbolj tvegajo ljudje, ki stalno prebivajo ali se občasno zadržujejo na naravnem žarišču (kmetje, delavci v gozdnem in lesnem gospodarstvu, gradbeništvu, lovci, veterinarji, vojaki, nabiralci gozdnih sadežev, rekreativci ipd). Tveganju za klopni meningoencefalitits in boreliozo so izpostavljeni ljudje vseh starosti. Bolezen se pojavlja tudi pri otrocih. Med vsemi zbolelimi za klopnim meningoencefalititsom pri nas je letno okoli 15 % otrok do 15. leta starosti. Pri otrocih je potek te bolezni praviloma blažji in redko poteka bolezen s težjo obliko.
Kako se zaščitimo
Najustreznejša zaščita pred ugrizi klopov so primerna oblačila in repelenti. Oblačila naj bodo svetlih barv (klop je tako bolj viden), z dolgimi rokavi in hlačnicami, gladka visoka obutev in pokrivalo naj zakrijejo čim več kože. S sprotnim pregledovanjem preženemo klope, ki še lezejo, in odstranimo tiste, ki so se že prisesali. Po vrnitvi iz narave oblačila še na prostem dobro skrtačimo in jih nato operemo. Smiseln je natančen pregled telesa, prhanje in pranje glave.
Kaj pa cepljenje proti klopnemu meningitisu?
Klopni meningitis lahko učinkovito preprečimo s popolnim osnovnim cepljenjem s tremi odmerki in rednimi poživitvenimi cepljenji s posameznimi odmerki.
Cepljenje izzove nastanek individualne imunosti, prepreči obolenje pri cepljeni osebi in s tem možne dolgotrajne posledice okužbe ter tako bistveno prispeva k varnejšemu delu, šolanju in varnejših aktivnosti v naravi, varnejšemu otroštvu in izboljšani kakovosti življenja nasploh.
Za cepljenje proti klopnemu meningitisu je spodnja starostna meja eno leto, le pri izjemnem tveganju za okužbo se lahko cepi otroka, starega nad šest mesecev. Zgornje starostne meje za cepljenje ni, vendar je znano, da starejše osebe v nižjem deležu vzpostavijo imunost po cepljenju.
Cepljenje je treba izvesti, preden klopi, ki prezimijo v listju, skorji drevesnih debel in površinskih plasteh zemlje, zaradi toplote postanejo aktivni.
Priporočljivo je, da se cepljenje s prvima dvema odmerkoma opravi v zimskih mesecih z enomesečnim razmakom, da se vzpostavi zaščita pred boleznijo še pred aktivnostjo klopov. Tretji odmerek sledi čez 5 do 12 mesecev, nato pa so potrebni poživitveni odmerki, prvi čez tri leta, pozneje pa na pet let. Če se cepiti začne v mesecih, ko so klopi že aktivni, je možna skrajšana shema cepljenja, tako da oseba prejme drugi odmerek cepiva že dva tedna po prvem odmerku.
Za boreliozo zaenkrat ni cepiva.
Kako pravilno odstranimo klopa?
Prisesane klope je treba čim prej in previdno odstraniti, s čimer se zmanjša možnost okužbe. Prisesanega klopa se ne sme odstranjevati z dražečimi kemičnimi snovmi ali z vrtenjem, ker utegne v koži ostati delček rilca ali kaveljčka, ki se lahko zagnoji. Tako mehanično kot tudi kemijsko odstranjevanje s petrolejem, acetonom ali 70-odstotnim izopropil alkoholom imata svoje zagovornike. Toda raziskave kažejo, da kemijske snovi ne prispevajo k odstranitvi klopa, temveč dražijo kožo in celo pospešijo bakterijsko okužbo zaradi draženja klopovih slinavk in ob dolgotrajnem delovanju celo omogočijo, da klop prej izloči virus.
Največ raziskav podpira metodo, s katero se klopa izpuli naravnost z naglim potegom iz kože, za kar je najprimernejša pinceta. Na voljo so tudi izpopolnjeni pripomočki od vakuumskih do plinskih odstranjevalcev.
Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 15, oktober 2007.
