Farmacevti v različnih državah Evrope in drugod po svetu izvajajo svetovanje glede zdravljenja z zdravili na različne načine. Najbolj razpoznavni so farmacevti v nekaterih evropskih državah, kjer lahko zdravila ne samo svetujejo, ampak tudi predpisujejo. Večinoma so to specialisti s področja klinične farmacije, ki pridobijo še posebno licenco.
Veliki Britaniji so farmacevti predpisovalci posebej usposobljeni za predpisovanje zdravil iz določenih terapevtskih skupin. Farmacevte predpisovalce so uvedli pri ambulantnem predpisovanju zdravil na primarni in na sekundarni ravni zdravstvenega varstva. Tudi v Združenih državah Amerike (ZDA) so že pred dvajsetimi leti uvedli ambulante farmacevta svetovalca, ki je bil klinični farmacevt. Zanimiv primer farmacevtske ambulante v ZDA je farmacevt svetovalec, ki obravnava bolnike s hiperlipidemijo. Farmacevt ima določene pristojnosti, ki jih imajo drugače le zdravniki, kar pomeni napotitev bolnika v druge ambulante, naročanje laboratorijskih in diagnostičnih preiskav ter izbor zdravil za zniževanje lipidov in vodenje bolnika tekom zdravljenja.
Tudi v Sloveniji je že preko 40 farmacevtov specialistov klinične farmacije in še enkrat toliko specializantov, ki so zaposleni večinoma v bolnišnicah in tudi v zunanjih lekarnah, število pa vsako leto narašča. Pregled terapije z zdravili bolnika lahko poteka na različne načine in na različnih stopnjah, kar je odvisno predvsem od strokovne usposobljenosti farmacevta in od razpoložljivih podatkov o bolniku, njegovi terapiji z zdravili ter zdravljenju.
V slovenskih bolnišnicah se farmakoterapijski pregledi izvajajo že več kot 10 let
Farmakoterapijski pregled zajema pregled predpisanih zdravil in odmerkov, spremljanje koncentracije določenih zdravil, čas dajanja zdravil in število dnevnih odmerkov, čas jemanja glede na obroke hrane in ostala zdravila, preverjanje ustreznosti načina dajanja zdravil, spremljanje bolnikovega odziva na terapijo (spreminjanje odmerjanja ali rezultatov terapije z namenom doseči želeni terapevtski učinek), pregled terapije glede na alergije, interakcije med zdravili, ob specifičnih stanjih posameznih bolnikov (na primer diabetesa, okvare ledvic, okvare jeter) in podobno.
V vsaj 14 bolnišnicah po Sloveniji klinični farmacevti izdajajo na oddelke pisne izvide glede optimizacije terapije z zdravili. Bolnik lahko tekom hospitalizacije prosi zdravnika za pregled terapije z zdravili s strani kliničnega farmacevta. Če je to mogoče, mu bo to zdravnik omogočil, s tem bo bolnik lahko prejel tudi načrt zdravljenja z zdravili doma (osebna kartica zdravila), kar je za bolnika zaradi varnosti in učinkovitosti zdravljenja tudi zaželeno.
Evalvacija dela kliničnih farmacevtov na oddelkih po bolnišnicah po Sloveniji je pokazala, da je klinična farmacija v bolnišnicah postala že stalna praksa, ki se hitro razvija in dopolnjuje. Farmacevti podajajo mnenja tudi v pisni obliki kot farmakoterapijski pregled, v osmih bolnišnicah pa lahko že vpisujejo izvide v bolnišnični sistem, kar velja tudi za ostale specialistične izvide. Če bi bilo področje sistemsko še boljše urejeno – dovolj kliničnih farmacevtov na oddelkih in ustrezna organizacija dela po bolnišnicah – bi bilo farmakoterapijskih pregledov še več.
Trenutno omejeno zaposlovanje kliničnih farmacevtov (oziroma farmacevtov, ki bi želeli specializirati) po bolnišnicah v Sloveniji je velik korak nazaj od učinkovitega, varnega in kakovostnega zdravljenja bolnikov z zdravili. Tudi stroškovno se letno delo kliničnega farmacevta v bolnišnici izplača v dveh mesecih njegovega dela.
Farmacevti svetovalci v zdravstvenih domovih
V zdravstvenih domovih pa so decembra 2012 začele delovati ambulante farmacevta svetovalca v okviru razvojne naloge ZZZS Kakovostno predpisovanje zdravil. V Pomurju (Območna enota Murska Sobota) in v Ljubljani z okolico (Območna enota Ljubljana) imajo v vseh zdravstvenih domovih družinski zdravniki možnost, da bolnike napotijo v ambulanto farmacevta svetovalca, ki v zdravstvenih domovih delujejo enkrat tedensko (v domovih starejših občanov pa enkrat mesečno). Željo lahko pri zdravniku izrazi tudi bolnik sam.
Klinični farmacevt svetovalec se z bolnikom pogovori, pregleda celotno terapijo z zdravili (tudi za samozdravljenje), glede na indikacije, interakcije, morebitne neželene učinke zdravil, in poda mnenje v obliki farmakoterapijskega pregleda (izvida) družinskemu zdravniku, kateremu predlaga morebitne spremembe v terapiji. Bolniku klinični farmacevt svetovalec svetuje glede jemanja zdravil (glede na obroke hrane, po potrebi ...) in glede zdravega načina življenja.
Sistemska ureditev ambulant na primarni ravni zdravstvenega varstva je transparenten način dela farmacevtov svetovalcev, ki so hkrati dostopni vsem zdravnikom družinske medicine na določenem področju za podajanje mnenja. Veliko število podanih strokovnih mnenj v ambulantah farmacevtov svetovalcev je velik doprinos k varni, učinkoviti in kakovostni obravnavi bolnika na področju zdravljenja z zdravili.
