Naša stopala vsakodnevno opravijo velikansko delo; če človek, težak 70 kg, prehodi dnevno 1 km (kar v povprečju pomeni 1615 korakov), njegova stopala prenesejo skupno več kot 113 ton teže. Kljub neverjetnemu delu, ki ga stopala za nas vsak dan opravijo, jim prepogosto posvečamo premalo pozornosti ali pa so je deležna šele, ko se težave že pojavijo. V nadaljevanju vas želimo seznaniti z najpogostejšimi težavami s stopali, predvsem pa z načini, kako jih preprečiti.
Žulji
Na mestih, kjer je koža izpostavljena dolgotrajnemu in ponavljajočemu se trenju ali pritisku, se radi pojavijo žulji. To je običajno na prstih, blazinicah stopal in na petah. Koža je na ožuljenem mestu dvignjena iz nivoja in napolnjena s tekočino.
Žuljev nikoli ne prebadamo z nesterilnimi pripomočki. Sterilno nam jih najbolje oskrbijo v ambulanti.
Za domačo oskrbo žuljev so na voljo različni obliži, ki vzdržujejo ustrezno okolje rane in omogočajo hitrejše celjenje. Obliži zmanjšajo pritisk na rano in jo ščitijo pred vodo, umazanijo in bakterijami iz okolja.
Hidrokoloidni obliži v stiku z rano ustvarijo vlažno okolje, v katerem se rana hitreje celi, pri tem pa ne nastane krasta.
Pred nanosom obliža je treba poškodovano mesto temeljito očistiti in osušiti. Pri odprtem žulju je priporočljiva dezinfekcija obolele kože. Pod obliž ne nanašajmo mazil in krem.
Preventivno lahko poleg ustrezne obutve, nogavic in uporabe zaščitnih blazinic uporabimo tudi zaščitne gele. Slednji zmanjšajo trenje in drgnjenje kože ob čevlje, s tem pa tudi možnost nastanka žuljev.
Trda koža
Na mestih, kjer je koža izpostavljena dolgotrajnemu pritisku, se zmanjša cirkulacija krvi in poveča debelina rožene plasti kože. Ob neredni negi stopal postane koža suha, groba in trda.
Trda koža se najpogosteje pojavi na peti. Kadar gre za manjše mesto na koži, govorimo o otiščancu.
Nevšečnosti, ki se pojavijo zaradi trde kože, so boleča stopala, nastale razpoke pa so lahko vzrok za okužbo. Nenazadnje so tu še estetski razlogi, zaradi katerih moramo stopalom nameniti posebno nego.
Za preprečevanje nastanka trde kože se priporoča redna uporaba negovalnih krem, mazil ali losjonov, ki koži stopal vrnejo vlago, elastičnost in odpornost. Med drugim lahko vsebujejo sečnino in glicerin (zagotavljata vlaženje) ter ceramide, ki kot pomembna sestavina koži lastne zaščitne funkcije krepijo pregradne sloje, ščitijo kožo pred izsušitvijo in zmanjšajo prekomerno luščenje kože.
Odstranjevanja trde kože se lahko lotimo na več načinov. Pri uporabi pil ali kamnov moramo biti pozorni na barvo kože na mestu obdelave. Koža ne sme postati intenzivno rožnata ali celo rdečkasta, saj je to znak, da smo jo odstranili preveč »v živo«.
Trde kože se lahko znebimo tudi brez uporabe mehanskih metod. Na trgu ponujajo mazila s salicilno in/ali z mlečno kislino, ki kožo mehčata. Pri uporabi teh se zahteva nekoliko več vztrajnosti, saj je treba podplate mazati vsak dan.
Uporabimo lahko tudi losjon, ki vsebuje ureo in lug (mehčanje kože) ter dekspantenol (obnova kože). Z njim prepojimo tanek sloj vate in jo za predpisan čas namestimo na prizadeto mesto. Otrdela koža se zmehča, zato jo s strgalom zlahka odstranimo. Stopala si zatem umijemo, osušimo in namažemo z obnovitveno kremo. Ta metoda je primerna tudi za diabetike.
Trdo kožo lahko omehčamo tudi z namakanjem nog v mlačni kopeli, ki vsebuje kombinacijo učinkovin iz eteričnih olj. Te kožo še dodatno očistijo, poživijo in dezodorirajo.
Sladkorni bolniki lahko kopeli uporabljajo samo, če imajo noge zdrave (brez ran).
Na trgu je mogoče kupiti tudi masažne kadi, ki hkrati s kopeljo omogočajo še masažo nog, kar dodatno blagodejno deluje na naša stopala.
Kurja očesa
Vzrok za nastanek kurjih očes je nepravilna ali pretesna obutev. Pritisk obutve poveča prekrvavitev v globljih plasteh kože, zato se v bazalni plasti celice začnejo hitreje deliti in pomikati proti površini, hitreje tudi poroženevajo. Poroženela plast je vse bolj debela. V sredini je jedro, ki lahko sega globoko v kožo in pritiska na živčne končiče, ob tem pa povzroča bolečine ob premikanju.
Učinkovit pristop k odstranjevanju kurjih očes je uporaba pripravkov s keratolitičnimi učinkovinami (salicilna kislina, mlečna kislina), ki raztopijo poroženele plasti.
Keratolitične učinkovine so vdelane v obliže, tekočine ali mazila. Pri vseh oblikah je pomembno, da jih nanesemo le na poroženelo plast kože, neprizadeto kožo v okolici pa zaščitimo (npr. z obližem, vazelinom).
Pripravkov s keratolitičnimi učinkovinami ne smemo nanašati na vneto, poškodovano kožo ali sluznico, prav tako jih ne smemo nanašati na kožna znamenja.
Pri vseh pripravkih pazimo, da jih pustimo delovati predpisan čas. Po predpisanem času prizadeto mesto namakamo v vodi, kar še dodatno razmehča kožo, tako da je odstranjevanje kurjega očesa lažje in manj boleče. Po potrebi lahko postopek ponovimo.
Sladkornim bolnikom se odsvetuje uporaba pripravkov s keratolitičnimi učinkovinami. Nevropatija (nevnetna bolezen živcev) kot pogost zaplet sladkorne bolezni, ki povzroči zmanjšan ali odsoten občutek za bolečino, temperaturo in vibracijo, je lahko vzrok, da bolnik ni pozoren na poškodbe ali ob poškodbah ne ukrepa ustrezno. Tako bolnik z nevropatijo tudi ne občuti, kdaj je sredstvo za mehčanje trde kože in odstranjevanje kurjih očes prodrlo preveč v globino, kar lahko privede do globokih in trdovratnih kemičnih razjed.
Bradavice
Nastanek kožnih bradavic povzroča okužba s humanim papiloma virusom, ki se najpogosteje pojavi pri otrocih in mladostnikih. Obstajata dva načina odstranjevanja bradavic: s preparati, ki jih nanesemo neposredno na bradavico, ali kirurško, ki ga izvede zdravstveni delavec (laserska terapija, žganje, zamrzovanje).
Bradavice so moteče kožne tvorbe, ki se pojavljajo tudi na obnohtju in podplatih. Zaradi pritiska med hojo so sploščene in jih obdaja zadebeljena koža, včasih so izredno občutljive in boleče. Nastanek kožnih bradavic povzroča okužba s humanim papiloma virusom, ki se najpogosteje pojavi pri otrocih in mladostnikih. Prenašajo se z dotikom. Virus se nahaja v vlažnih prostorih (plavalnih bazenih, skupinskih tuših), zato možnost prenosa zmanjšamo z rednim čiščenjem. Prav tako se je priporočljivo izogibati skupni uporabi brisač.
Obstajata dva načina odstranjevanja bradavic: s preparati, ki jih nanesemo neposredno na bradavico, ali kirurško, ki ga izvede zdravstveni delavec (laserska terapija, žganje, zamrzovanje).
Dandanes so tudi v lekarnah na voljo izdelki, s katerimi lahko zamrznemo bradavico vse do jedra, zaradi česar ta postopno (v 10-14 dnevih) odpade. V nasprotnem primeru je treba postopek ponoviti. Zelo pomembno je, da se izdelek uporablja skladno z navodili, saj bi neprevidno ravnanje lahko poškodovalo zgornje plasti kože. Izdelek se lahko uporablja pri otrocih, starejših od 4 let, ni pa primeren za diabetike, pri katerih se lahko pojavijo težave s celjenjem zamrznjenega področja.
Tekočina, ki se nanese neposredno na bradavico, vsebuje kolodij, ki omeji delovanje zdravila na prizadeti del kože. Kombinacija mlečne in salicilne kisline v tekočini razkrajata poroženelo kožo. Obenem delujeta tudi antiseptično, saj z luščenjem poroženele kože odstranita bakterije in glivice, ki so v njej. Takšne tekočine vsebujejo tudi jod, ki deluje protibakterijsko, protiglivično in protivirusno. Pred nanosom je priporočljivo namakanje noge v topli kopeli, da se poroženelo tkivo omehča. Nato kožo osušimo in raztopino s čopičem nanesemo na prizadeti predel. Po treh dneh pripravimo kopel, odluščimo odmrlo kožo in po potrebi postopek ponovimo.
Glivična obolenja stopal
Glivično obolenje na stopalih (tinea pedis) je ena najpogostejših glivičnih okužb. Vir okužbe so ljudje z glivično okužbo stopal, ki odlagajo spore gliv v skupnih umivalnicah, kopališčih, zdraviliščih ali športnih objektih. Okužbe se pogosteje pojavljajo pri ljudeh s potnimi nogami, saj glivice dobro rastejo predvsem na vlažnih in toplih predelih.
Glivično okužbo prepoznamo po luščenju kože, ki srbi. Opazni so lahko tudi mehurčki na pordeli koži podplata ali razpoke. Okužba se lahko razširi na nohte, ki porumenijo in se zadebelijo. Nohtne spremembe navadno niso boleče, ko pa noht postane zadebeljen, lahko pritisk nanj povzroči bolečino. Zdravljenje glivičnih obolenj je lahko sistemsko ali lokalno. Zdravila za sistemsko zdravljenje predpiše zdravnik.
Za lokalno zdravljenje glivičnih obolenj se uporabljajo zdravila z antimikotičnimi učinkovinami, kot so terbinafin, klotrimazol, mikonazol, flutrimazol in bifonazol. Vse te učinkovine delujejo tako, da zavirajo nastajanje ergosterola, ki je glavna sestavina celičnih membran glivic in plesni, zato zavirajo njihovo rast in razmnoževanje ali pa povzročijo smrt glivične celice.
Protiglivične učinkovine so vgrajene v gele, kreme, mazila, posipe ali tekočine in se jih nanaša neposredno na obolela mesta. Večina teh pripravkov je na voljo v lekarnah brez recepta.
Za uspešno zdravljenje je pomembna redna uporaba (od 1- do 3-krat dnevno) skozi dovolj dolgo obdobje (od 1 do 6 tednov). Zdravljenje torej traja različno dolgo in je odvisno od pripravka, obsega in lokaliziranosti bolezni. Če zdravljenje prehitro opustimo, na primer ko na koži izginejo znaki okužbe (srbenje, luščenje, rdečina), se okužba lahko ponovi, saj glivic še nismo povsem odpravili.
Za glivična obolenja nohtov se lahko poleg zgoraj omenjenih pripravkov uporabljajo tudi posebni laki in pisala za nohte, ki vsebujejo antimikotične učinkovine. Tudi pri teh pripravkih je za učinkovito zdravljenje potrebna doslednost pri upoštevanju navodil za uporabo.
Zdravila za lokalno zdravljenje glivičnih okužb imajo redko neželene učinke, najpogosteje so to rdečina, srbeč, dražeč in pekoč občutek na koži. Kadar se pojavi preobčutljivostna reakcija (srbenje, izpuščaji, mehurji, koprivnica), je treba zdravljenje prekiniti.
Med nosečnostjo in dojenjem se lahko zdravila za lokalno zdravljenje glivičnih okužb uporabljajo samo po predhodnem posvetu z zdravnikom ali farmacevtom. Dodatna previdnost je potrebna tudi pri otrocih.
K hitrejšemu zdravljenju pripomoremo tudi tako, da si noge umivamo s sredstvi, ki imajo kisel pH (ta je neugoden za rast glivic), zatem si noge temeljito obrišemo. Brisač in pribora za pedikuro si ne posojamo med seboj. Nositi moramo zračno obutev, njeno notranjost občasno rakužimo z antimikotičnimi pršili ali posipi.
Potenje
Potenje je sicer zdrav način uravnavanja telesne temperature, vendar utegne biti zelo neprijetna nadloga. S potenjem izločimo veliko presnovljenih škodljivih snovi, ki se pričnejo razkrajati in kaj kmalu se pojavi tudi neprijeten vonj.
Zaradi potenja nog si je noge priporočljivo umivati vsak dan v kopeli s tekočim milom, ki vsebuje antiseptik. Neprimerna obutev lahko povzroči močnejše znojenje, zato nosimo obutev iz naravnih materialov. Pomembno je, da nogavice vsak dan zamenjamo in vedno obujemo suhe čevlje. Pri tem so nam v pomoč pudri, ki vežejo nase vlago. Pomagamo si tudi z vložki za čevlje, ki so zasnovani tako, da preprečujejo razvoj mikroorganizmov in nastanek neprijetnih vonjav.
Pri tovrstnih težavah si je noge priporočljivo umivati vsak dan v kopeli s tekočim milom, ki vsebuje antiseptik. Neprimerna obutev lahko povzroči močnejše znojenje, zato nosimo obutev iz naravnih materialov (bombažne nogavice, usnjene čevlje). Pomembno je, da nogavice vsak dan zamenjamo in vedno obujemo suhe čevlje. Pri tem so nam v pomoč pudri, ki vežejo nase vlago. Pomagamo si tudi z vložki za čevlje, ki so zasnovani tako, da preprečujejo razvoj mikroorganizmov in nastanek neprijetnih vonjav.
Kar zadeva nanašanje različnih pripravkov na stopala, naj omenimo še, da ločimo antiperspirante od deodorantov.
Antiperspiranti (aluminijeve soli, formaldehid itd.) delujejo tako, da preprečujejo znojenje. Uporabljamo jih zvečer, ko so žleze znojnice manj dejavne. Sprva jih je treba nanašati vsak dan, ko se stanje izboljša, lahko med posameznimi nanosi mine več dni. Pogosta težava pri uporabi antiperspirantov je draženje kože.
Deodoranti ne preprečujejo znojenja. Delujejo tako, da bodisi maskirajo telesni vonj bodisi zmanjšajo populacijo bakterij, ki živijo na površini kože. Mednje sodijo na primer cinkov oksid, izopropilni alkohol in številna naravna eterična olja (olje ruševja, sivke, mete rožmarina, materine dušice …), ki jih proizvajalci vgrajujejo v kreme, losjone, balzame in spreje.
Da bomo torej lahko hodili lahkih nog naokrog, skrbimo za njihovo vsakodnevno higieno in nosimo udobno in zračno obutev.
