V zimskem času, ko smo dovzetnejši za prehladna obolenja, se s kašljem pogosto soočimo. Podnevi nas preseneti s silovitimi napadi, ponoči nam ne pusti spati. Vendar kašelj ni znak, ki bi ga v vsakem primeru morali zaustaviti, preprečiti. Kašljanje in kihanje sta refleksni obrambni dogajanji, ki čistita dihalne poti, v katerih so lahko tujki, sluz, gnoj. Kašelj oz. izkašljevanje je zato dostikrat potrebno pospešiti, da se dihalne poti hitreje in učinkoviteje sčistijo.
Kašelj nastane tako, da se najprej sproži globok vdih, sledi mu sunkovit izdih, ki pa ga začasno ustavi zapora glasilk, zato tlak v dihalih naraste. Dovolj zvišan zračni tlak nato odpre glasilke in zrak preleti sapnik s skoraj zvočno hitrostjo. Kašelj je torej eksploziven izdih, ki iz dihal izloči neželeno vsebino, čezmerno sluz in tuje snovi.
Kašelj sprožijo vnetni, mehanični, toplotni ali kemični dražljaji, ki »zdramijo« senzorje – receptorje za kašelj v grlu, sapniku in sapnicah. Po živčnih poteh se signal prenese do centra za kašelj v centralnem živčnem sistemu. Posledično se aktivirajo dihalne mišice, ki sprožijo kašelj.
Vnetni dražljaj sta edem – oteklina in hiperemija – preobilje krvi v dihalni sluznici. Takšen dražljaj je navzoč pri bakterijskem ali virusnem bronhitisu, prehladu in kajenju.
Mehanski dražljaj sprožijo vdihani prašni delci, skrčene dihalne poti pri bronhialni astmi, izmeček, tujek, bolezenski izrastki, edem.
Toplotni dražljaj je lahko posledica vdihanega vročega ali mrzlega zraka.
Kemični dražljaj izzovejo dražeči plini, na primer cigaretni dim, klor, lahko pa tudi uporaba nekaterih zdravil neželeno učinkuje na dihala in zato povzroči kašelj. Kot stranski učinek pri jemanju določenih zdravil za zniževanje krvnega tlaka se lahko pojavi dolgotrajen suh in dražeč kašelj, ki ga je nesmiselno zdraviti s sirupi za pomirjanje kašlja. Predpisano zdravilo za zniževanje tlaka je potrebno zamenjati z drugim zdravilom, pri katerem kašelj kot stranski učinek ne bo izražen.
Kašelj pa je lahko tudi psihičnega izvora in se odraža v dolgotrajnem pokašljevanju brez pravega organskega vzroka, kar imenujemo psihogeni kašelj.
Pri otrocih med prvim in četrtim letom starosti je pogosta tudi aspiracija tujka, saj v dihala lahko zaidejo celo drobne igračke.
Trajanje in pogostost kašlja
V primeru prehladne okužbe dihal se kašelj običajno hitro razvije in tudi hitro izgine, to je v enem do dveh tednih. Če pa traja več kot tri tedne, je to dolgotrajen – kroničen kašelj, ki opozarja na resno obolenje, najpogosteje na astmo in kronični bronhitis oz. vnetje sluznice v sapnicah. Tudi pri prebolevanju oslovskega kašlja težave običajno trajajo tri do šest tednov.
Kroničen kašelj je lahko tudi posledica stalnega draženja sluznice zaradi izpostavitve dražečim snovem, lahko na primer dimu pri aktivnem ali pasivnem kajenju.
Pri akutnih vnetjih dihal se kašelj skoraj enako pogosto pojavlja preko celega dne. Pri oslovskem kašlju so napadi kašlja izrazitejši in pogostejši ponoči. Ponoči je pogostejši tudi kašelj pri nekaterih alergičnih obolenjih dihal ter pri kroničnem vnetju sinusov. Psihogeni kašelj pa praviloma v spanju izgine.
Oblike kašlja
Zelo pomembno je, da prepoznamo različne oblike kašlja, da je zdravljenje pravilno. Pri produktivnem, »vlažnem« kašlju v dihalnih poteh nastaja veliko goste bronhialne sluzi, ki moti delovanje pljuč. Pojavi se v obliki napada po globokem vdihu, ki potisne sluz navzgor. Značilen je za bakterijske okužbe dihal.
Neproduktiven, suh, dražeč kašelj ne spremlja nastajanje sluzi. Pojavlja se v zaporednih sunkih brez izkašljane sluzi in izčrpava bolnika. Suho pokašljevanje se pojavi na začetku različnih virusnih obolenj dihal, pa tudi kadar so v vdihanem zraku prisotne dražeče snovi, kot je na primer dim, ter pri psihogenem kašlju.
Lajajoči kašelj je običajno pridružen oteženemu, zelo glasnemu vdihovanju zraka ter hripavosti in je posledica oteženega prehoda zraka skozi predel grla. Prehod je otežen zaradi otekanja sluznice ali skrčenja mišic v področju glasilk oziroma neposredno pod ali nad njimi.
Kašelj v napadih s pridruženim bruhanjem, zariplostjo in celo pomodrevanjem je zelo značilen za prebolevanje oslovskega kašlja, nekoliko podoben kašelj v napadih pa se lahko pojavlja tudi pri aspiraciji tujka in pri nekaterih kroničnih boleznih.
Kašelj lahko ostane ves čas kašljanja suh, dražeč ali pa je le predhodna faza produktivnega kašlja, v katerega suh kašelj preide med procesom okrevanja.
Zdravljenje je odvisno od vrste kašlja
Pri produktivnem kašlju dosežemo učinek z utekočinjenjem goste sluzi, ki se lažje izkašlja, oz. povzročimo pospešeno premikanje izločkov iz dihalnih poti. Hkrati tudi zmanjšamo dovzetnost pljuč za dodatne bakterijske okužbe. Cilj zdravljenja neproduktivnega kašlja je pomirjanje in odpravljanje kašlja z delovanjem na center za kašelj. Za blažitev kašlja so najprimernejši pripravki v obliki sirupov in čajev. Od rastlinskih pripravkov se za produktiven kašelj priporočajo izvlečki jegliča, timijana, bršljana, za suh, dražeč kašelj pa izvlečki sleza in trpotca.
Samozdravljenje kašlja se ne svetuje otrokom, mlajšim od enega leta, nosečnicam in doječim mamicam, starostnikom in v primerih, če kašelj spremljajo alarmantni znaki: visoka vročina, bolečina v pljučih, piskajoče dihanje, zmedenost, oteklina obraza in občutljivost v predelu obnosnih votlin, lajajoč, glasen in doneč kašelj, izguba glasu, pojavljanje kašlja ob določenih urah ponoči, kašelj s kiselkastim okusom v ustih, če kadilski kašelj ne pojenja po enem mesecu po opustitvi kajenja.
Splošni ukrepi za blažitev kašlja
Pa ne pozabimo: dosledno upoštevajmo higieno kašljanja in kihanja (uporaba papirnatega robčka, ki ga po uporabi varno odvržemo v najbližji koš za smeti, če pri sebi nimamo robčka, kihamo in kašljamo v zgornji del rokava).
Vlaženje vdihanega zraka: vlaga v vdihanem zraku pripomore k redčenju sluzi v dihalih, redkejša sluz se iz dihal tudi lažje odstrani kot gosta. Vlaženje se lahko izvaja s pomočjo posebnih naprav – inhalatorjev ali s ponavljanjem od 5- do 10-minutnih vdihavanj pare, kar storimo nad posodo ali v kopalnici, če spustimo močan curek vroče vode v banjo.
Uživanje večjih količin tekočine: tekočina, ki jo zaužijemo v večjih količinah, prav tako pripomore k redčenju sluzi in s tem k lažjemu izkašljevanju.
Čiščenje nosu: zamašen nos in posledično dihanje skozi usta povzroči sušenje in draženje sluznice in s tem kašelj, kašelj pa lahko izzove tudi zatekanje sluzi iz nosu po zadnji steni v žrelo.
V teh primerih s čiščenjem nosu ublažimo tudi kašelj.
Kašelj je torej opozorilni znak, ki ga ne smemo zanemariti. Lažje ga obvladujemo, če poznamo njegov vzrok. Še posebej bodite pozorni, če kašelj traja več kot teden dni. Če ga v tem času ne premagamo oziroma se pojavijo dodatni zapleti, kot so visoka vročina, izpuščaji in glavobol, moramo brez dvoma obiskati zdravnika.
