Ko prvič vstopimo v ordinacijo zdravnika specialista, ki ga še ne poznamo, se ob tem pogosto počutimo nelagodno – srečujemo se z nekimi novimi težavami, bolečinami, ne poznamo še dokončne diagnoze, ne vemo, kako in koliko časa bo potekalo zdravljenje …
S takimi občutki se srečujejo tudi ljudje z vnetnimi revmatizmi. Gre za zelo kompleksne bolezni in bolnik ob diagnozi dobi ogromno informacij o bolezni, zdravljenju, kako si bo moral prilagoditi življenje. Hkrati je v novem okolju in začenja sodelovanje z zdravnikom, ki ga prej ni poznal, in je zato po besedah mag. Metke Koren Krajnc, dr. med., z Oddelka za revmatologijo UKC Maribor povsem razumljivo, da si na začetku vsega ne more zapomniti. Tudi po njenih izkušnjah iz klinične prakse imajo bolniki na začetku največ vprašanj o bolezni in zdravljenju in dobro je, da se o tem kar najbolje informirajo. V nadaljevanju zdravljenja, ko se vzpostavi določeno zaupanje, je po besedah mag. Koren Krajnc več pogovora o tem, kako lažje živeti z boleznijo in tudi o konkretnih življenjskih situacijah, denimo o delu, potovanjih, nosečnosti, gibanju …
Zavzetost posameznika je ključna
Vnetnih revmatizmov namreč ne zdravimo le z zdravili, ampak je ključna zavzetost posameznika. Bolnik mora biti dobro poučen, informiran in motiviran, da čim več prispeva k boljšemu obvladovanju bolezni. V prvi vrsti to velja za zdravljenje, ki ga vodi specialist revmatolog, prav tako pa tudi za vse druge aktivnosti, ki pripomorejo k boljšemu obvladovanju bolezni, denimo skrb za zdrav življenjski slog in redno izvajanje terapevtskih vaj.
Temelj za uspešno dolgoročno sodelovanje je partnerski odnos med bolnikom in zdravnikom, ki izvira iz medsebojnega zaupanja in spoštovanja. Kakovosten odnos pa se začne graditi in nato ohranja z dobro in iskreno komunikacijo. To velja za vse bolezni in vsako interakcijo med bolnikom in zdravnikom, ne le za kronične bolezni.
Pot do zaupanja je dvosmerna
Sodobno zdravljenje vnetnih revmatizmov temelji na t. i. zdravljenju do cilja, kjer se terapija prilagodi potrebam posameznega bolnika, cilj pa določita oba, zdravnik in revmatik. Zaradi sprememb terapije se revmatikom lahko poraja veliko vprašanj, pri nekaterih tudi strah. Mag. Koren Krajnc poudarja, da je v takih primerih pomemben odkrit pogovor, kjer bolniku čim bolje razloži, zakaj določena terapija zdaj ne deluje, in pojasni, zakaj bi druga terapija lahko delovala in kje so morebitna tveganja.
Vendar je pot grajenja zaupanja dvosmerna – enako pomembno je, da bolnik na pregledu iskreno poda svoje izkušnje z zdravljenjem in kako je jemal zdravila. Razumljivo je, da kdo kdaj pozabi vzeti zdravilo, ali da ima kakšne pomisleke glede jemanja zdravil – ključno pa je, da to na pregledu iskreno pove, saj so tovrstne informacije izjemno pomembne za nadaljnje odločitve o zdravljenju.
Več informacij o komunikaciji med zdravnikom in bolnikom boste slišali v pogovoru z dr. mag. Metko Koren Krajnc, dr. med. v seriji Skočimo na lepše v podkastu Medical Orbit. Magistro Koren Krajnc sta gostila Petra Zajc, strokovna sodelavka Društva revmatikov Slovenije, in Aljaž Škrjanec, vodja podmladka društva.
Pogovarjali so se o naslednjih temah:
- Kako poteka pregled pri revmatologu (prvi in nadaljnji)
- Kako vzpostaviti odprto komunikacijo in zaupanje med zdravnikom in bolnikom
- Kako se zdravnik (strokovnjak) in bolnik (laik) kar najuspešneje sporazumeta
- Katere informacije, ki jih poda bolnik, so pomembne za odločitve o zdravljenju
- Kako (naj) revmatiki spremljajo svoje zdravstveno stanje
- Kako naj se bolniki pripravijo na pregled
Posnetek je dostopen spodaj in na tej povezavi.
Več o projektu: https://www.nasa-lekarna.si/gibanje/
SI-REU-1022-004
