Migreno označujejo zmerni do hudi, navadno enostranski glavoboli s pridruženo slabostjo, bruhanjem, občutljivostjo na svetlobo ali zvok. Mnogokrat so onesposabljajoči, zaradi česar je pomembno prizadeta kakovost bolnikovega življenja. Kar 12 % odraslih v starosti od 20 do 50 let trpi zaradi migrenskih glavobolov, ki kar trikrat pogosteje prizadenejo ženske. Nagnjenost k migrenam je pogosto genetska.
Mehanizem nastanka migrenskega glavobola še ni docela razjasnjen. Najverjetneje gre za prehodno ponavljajočo se živčno-žilno motnjo. V okolici živčnih končičev 5. možganskega živca ob možganskih arterijah pride do izločanja številnih snovi, ki povzročajo širjenje žil in vnetje. Prav slednje draži ta živec in povzroča občutek bolečine. Zaradi povečane aktivacije bolečinskega sistema lahko bolniki bolečino pretirano občutijo ali jo zaznajo celo ob nebolečinskem dražljaju (zvok, svetloba, dotik).
Neznačilni predhodni znaki migrene
Približno polovica do dve tretjini bolnikov že nekaj ur ali celo dni pred napadom doživlja precej neznačilne znake, kot so spremembe razpoloženja, razdražljivost, težave s koncentracijo, utrujenost, zehanje, prekomerna zaspanost, želja po določeni hrani, trd tilnik, zaprtje ali driska. Navadno jih bolniki ne zaznajo.
Tipi migren
V grobem ločimo dva tipa migrenskih glavobolov – migreno z avro in brez nje. Skorajda 30 % bolnikov pred migreno doživi avro, to je skupek nevroloških simptomov, ki se razvije v približno 20 minutah in traja do 60 minut, zatem pa se navadno pojavi migrenski glavobol. Bolniku se bliska pred očmi, predmeti v vidnem polju postanejo megleni in nejasni, vidi bleščeče cikcak črte, za prehodno obdobje lahko celo izgubi vid v polovici vidnega polja. Okrog ust in v okončinah se pojavi mravljinčenje, zbadanje in žarenje, ki se seli po telesu. Okončine postanejo težke, bolnik težje govori, ima vrtoglavico, težave z ravnotežjem, lahko tudi slušne ali vohalne halucinacije.
Migrenski napad
Tipičen migrenski napad traja od 4 do 72 ur. Bolečina je zmerna do huda, kljuvajoča, lokalizirana na eni strani glave, kasneje se lahko tudi razširi. Spremljajo jo lahko slabost, bruhanje, občutljivost na svetlobo in zvok. Telesna dejavnost bolečino poslabša, zato se bolniki v času napada zatečejo k mirovanju v mirnem, temnem prostoru. Glavobol navadno mine po počitku ali spanju, zatem pa bolniki občutijo šibkost in utrujenost. V času brez napadov bolnik nima težav.
Dejavniki nastanka migrenskega glavobola
Migrenski bolniki so navadno občutljivi na vrsto dejavnikov, ki lahko sprožijo napad ali povečajo njihovo frekvenco. Mednje štejemo hormonske dejavnike (menstruacija, ovulacija, menopavza, hormonska kontracepcija), prehrano (alkohol, zlasti rdeče vino, čokolada, sir, kofein...) in različne senzorične dražljaje (neprijetne vonjave, močna svetloba, glasen zvok).
Z zdravim življenjskim slogom, izogibanjem sprožilnim dejavnikom in ustreznim zdravljenjem dosežemo optimalno obvladovanje migrenskih glavobolov in s tem pomembno izboljšamo kakovost življenja migrenskih bolnikov.
Neurejen življenjski slog, vključno s slabo higieno spanja in prehranjevalnimi navadami, skupaj s stresom doma in na delovnem mestu pomembno prispeva k pojavnosti migrenskega glavobola. Spremembe vremena, letnega časa in celo dopust lahko povzročijo migreno. Pomembno je, da bolnik te dejavnike dobro pozna in se jim poskuša čim bolj izogibati. Pri tem si lahko pomaga z vodenjem dnevnika migrenskih napadov. Številnim migrenskim napadom se lahko izogne že z ureditvijo ritma spanja, zdravim načinom prehranjevanja in redno športno aktivnostjo. Poskuša naj živeti čim bolj mirno in uravnoteženo življenje, v pomoč pri tem so mu lahko vaje za sprostitev, masaža, akupunktura...
Pomoč ob migrenskem napadu
Kadar do migrenskega napada vendarle pride, si lahko pomagamo z zdravili. V lekarnah so dostopni številni analgetiki, ki pomagajo pri blagih oblikah migrene (paracetamol, aspirin). Zdravila iz skupine nesteroidnih antirevmatikov in kombinirani analgetiki so lahko učinkoviti tudi pri močnejši bolečini, vendar je treba zdravilo vzeti ob prvem znaku glavobola, kar poveča njegovo učinkovitost. Prekomerno uživanje analgetikov (več kot 2 dneva v tednu) lahko povzroči ravno nasproten učinek: poveča frekvenco glavobolov in privede do kroničnega dnevnega glavobola.
Specifična zdravila za zdravljenje zmernih in hudih migrenskih napadov so triptani, ki učinkovito odpravijo bolečino in pridružene simptome (slabost, občutljivost na svetlobo, zvok). Tudi te je potrebno vzeti takoj ob začetku glavobola, vendar ne v času avre; če glavobol po 2 urah ne mine, lahko zaužijemo še eno tableto. Triptanov je več vrst, zdravnik s preizkušanjem izbere primerno zdravilo.
Frekvenca migrenskih napadov
Večina ljudi doživi od enega do treh napadov na mesec. Četrtina bolnikov z migreno ima več kot tri napade mesečno, kar polovica jih je ob tem hudo prizadetih. Kadar bolezen bolnika hudo onesposablja v vsakdanjem življenju kljub akutnemu zdravljenju migrenskih napadov ali ima zelo pogoste migrenske glavobole (več kot 3 mesečno), se zdravnik lahko odloči za preventivno terapijo, ki jo je potrebno jemati vsak dan. V ta namen se uporabljajo zdravila iz skupin blokatorjev receptorjev beta, antidepresivov, antagonistov kalcijevih kanalčkov in nevromodulatorjev. Zdravilo zdravnik prilagodi bolnikovemu zdravstvenemu stanju in spremljajočim boleznim.
Z zdravim življenjskim slogom, izogibanjem sprožilnim dejavnikom in ustreznim zdravljenjem dosežemo optimalno obvladovanje migrenskih glavobolov in s tem pomembno izboljšamo kakovost življenja migrenskih bolnikov.
