Sonce je naša najbližja zvezda. Tudi zato najbolj sveti in greje. Je vir življenja, brez katerega si je nemogoče predstavljati razvoj ter obstoj rastlin, živali in ljudi. Velikokrat pa je lahko sevanje sonca tudi nevarno – še posebej za našo kožo.
Zemlja sprejema samo majhen del sončnih žarkov, saj različni sloji atmosfere zaustavljajo emisije, ki so za človeka najbolj škodljive. Tako predstavlja ozonski sloj za Zemljo nujno potreben ekološki ščit, ki preprečuje vdor zelo škodljivih žarkov. Kljub temu do nas prihaja energija, ki je sestavljena iz infrardečih žarkov, vidnega spektra svetlobe, ultravijoličnih žarkov a (UVA) in ultravijoličnih žarkov b (UVB). Vsa ta energija ima na nas in naše telo tako pozitivne kot tudi negativne učinke.
Infrardeči žarki ustvarjajo občutek toplote in ugodja, a povzročajo tudi dehidracijo kože, navale vročine in sončarico.
Vidni spekter svetlobe na nas deluje kot »antidepresiv« – torej deluje ugodno na naše počutje in vpliva na hormonalne funkcije možganov, vendar pa vpliva tudi na staranje kože. Žarki UVA stimulirajo pigmentacijo in potemnitev kože, a prodirajo globoko v kožo in povzročajo poškodbe elastičnih vlaken kože.
Žarki UVA so odgovorni za staranje kože in so kot dejavniki tveganja udeleženi pri nastanku rakavih obolenj kože.
Žarki UVB stimulirajo tvorbo melanina (kožni pigment) in vitamina D. Hkrati pa so odgovorni za opekline, prezgodnje staranje kože in nastanek nekaterih vrst kožnega raka.
Iz vseh teh podatkov lahko hitro razberemo, da je čezmerno izpostavljanje sončnim žarkom škodljivo. Naša koža lahko na sonce odreagira na mnogo načinov: s potemnitvijo, opeklinami, pegami, s prezgodnjim staranjem kože, rakavimi obolenji ter z določenimi kožnimi boleznimi, ki se na soncu še poslabšajo. Zelo pogosto pa se kot odziv na sonce pojavijo fotodermatoze, ki jih pogosto imenujemo kar alergije na sonce.
Kako prepoznamo alergijo na sonce?
Alergija na sonce se običajno pojavi po dnevu ali dveh, preživetih na soncu, vendar pa se lahko pojavi tudi zgolj po počitku na sončni terasi. Alergijo prepoznamo po srbečih, rdečkastih vzboklinah ali mehurčkih na koži, predvsem na dekolteju, rokah, nogah in ramenih. Posebna oblika alergije na sonce so t. i. akne Mallorca, ki so srbeče, aknam podobne kožne spremembe. Povzroči jih kombinacija maščob na koži (tudi uporaba mastnih zaščitnih krem) in sončnih žarkov.
Zakaj alergija nastane?
Alergija nastane kot posledica sevanja ultravijoličnih žarkov, ki povzročajo spremembe kožnih celic. Te spremembe povzročijo, da imunski sistem napačno identificira beljakovine v kožnih celicah in jih prepozna kot vsiljivce, ki jih je treba »uničiti«. Zato začne imunski sistem proizvajati protitelesa, ki napadajo celice in povzročijo nastanek simptomov. Sproščati se začne histamin, ki je odgovoren za nastanek srbenja, rdečine in otekline. Seveda pa je za uspešno preprečevanje alergij na sonce treba ločiti fotoalergije od fototoksičnosti.
Fotoalergija
Zaščitni faktor je vrednost, ki označuje »moč« proizvoda za zaščito pred sončno opeklino kože, torej predvsem pred žarki UVB. Če ima proizvod npr. SPF 30, pomeni, da smo po njegovi uporabi lahko na soncu 30-krat dlje, kot če bi bili nezavarovani.
Je kožna sprememba, ki nastane pod vplivom sončne svetlobe in imunoloških mehanizmov. Ogrožene so le osebe, ki imajo razvita protitelesa proti učinkom ultravijoličnih žarkov. Gornje kožne plasti se vnamejo, zato koža postane rdeča, srbi, je boleča na dotik, se lupi in je posuta z izpuščaji. Najbolj izpostavljeni so svetlopolti in pegasti ljudje. Nemalokrat nastane tudi s soncem povzročena koprivnica. V koži se pod vplivom uv žarkov sproščajo alergeni, ki sprožijo še imunsko reakcijo. Že po nekaj minutah do pol ure po izpostavljenosti sončni svetlobi se pojavijo hud srbež, koprivnica in otekline.
Fototoksičnost
Fototoksičnost je kožna sprememba, ki se razvije pri osebah, izpostavljenih sončni svetlobi, ki so bile ob tem ali pred tem v stiku z določeno snovjo (fotosenzibilizatorjem). To so lahko različna hranila, sokovi, zdravila, rastline, eterična olja in kozmetični pripravki. Snov vsrka energijo sončnih žarkov, nato pa jo v obliki prostih radikalov ali reaktivnega kisika sprosti v kožo in pri tem poškoduje celice. Posledično odmerki sončne svetlobe, ki bi jih sicer koža zlahka prenesla, povzročijo hudo vnetno reakcijo, podobno sončnim opeklinam. Reakcija se lahko razvije pri vsakem človeku.
Kako si lahko pomagamo?
Ob pojavu alergijske reakcije je treba kožo ohladiti in namazati s kremo ali gelom z antihistaminikom (Fenistil gel) ali z geli, ki hladijo in blažijo srbenje in vnetje (Kamagel, aloe vera, arnika, kamilica …). Če je reakcija močnejša, lahko posežemo tudi po antihistaminikih v obliki tablet (Claritine S, Letizen S, Flonidan S, Rinolan …), pomagajo pa tudi kalcijevi pripravki. Seveda ne pozabimo poiskati senčnega prostora in se ne izpostavljajmo soncu.
Kako lahko alergijo na sonce preprečimo?
Ko se alergija na sonce pojavi prvič, se moramo zavedati, da se lahko pojavlja vsako leto znova. Zato je najbolje, da jo skušamo preprečiti. Najboljša zaščita pred alergijo na sonce je zagotovo izogibanje sončnim žarkom, vsekakor pa ne smemo pozabiti na zaščito telesa z lahkimi oblačili in nikar ne pozabimo na kreme z zaščitnim faktorjem. Izbira zaščitnih krem je velika, a izbirajte kvalitetne in preverjene.
Dva tedna pred in ves čas med izpostavljanjem soncu se priporoča uživanje prehranskega dopolnila, ki vsebuje betakaroten. Prav tako pa lahko preventivno posežemo tudi po antihistaminiku v obliki tablet. Svetuje se jemanje 5 dni pred in ves čas, ko smo izpostavljeni soncu.
Kako se zaščitimo pred škodljivimi vplivi sončnih žarkov?
Mnogo ljudi napačno meni, da so za alergije dovzetni samo ljudje, ki se izpostavljajo sončenju. A nikakor ne drži! Ne smemo spregledati izpostavljenosti soncu, ki je del dnevnih aktivnosti, a je prav tako škodljiva in se je velikokrat sploh ne zavedamo. To velja tudi za tiste, ki niso ljubitelji morja in sončenja ter dopust preživljajo v gorah ali celo na domačem vrtu. Pomislite, kolikokrat se zaščitite pred soncem, ko se podate na sprehod ali na klepet k sosedi?! Ali pa, ko okopavate vrt, igrate tenis ali tekate po zelenih planjavah z otroki?! To res ni sončenje, nevarnost sončnih žarkov in pojava alergij pa je enaka!
Zato je pomembno, da se pred sončnimi žarki ustrezno zaščitimo. Zaščita pred soncem temelji na treh stebrih. Prvi steber je, da se ne izpostavljamo sončnim žarkom v času, ko so najmočnejši, to je med 10. in 16. uro. Drugi steber so zaščitna oblačila, klobuk in sončna očala. Tretji steber pa so zaščitna sredstva (kreme, geli, pene, spreji, losjoni …).
Pomembno je, da izberemo izdelek, ki vsebuje sredstva za zaščito kože tako pred žarki UVA kot UVB! Izdelki za zaščito pred soncem, ki ščitijo le pred žarki UVB, lahko vzbujajo lažen občutek varnosti – kože namreč ne zavarujejo pred nevarnimi žarki UVA.
Kakšen zaščitni faktor izbrati?
Zaščitni faktor, ki ga označujemo z eno izmed kratic ZF, SPF, LSF, je vrednost, ki označuje »moč« proizvoda za zaščito pred sončno opeklino kože, torej predvsem pred žarki UVB. Če ima proizvod npr. SPF 10, pomeni, da smo po njegovi uporabi lahko na soncu 10-krat dlje, kot če bi bili nezavarovani. Izdelek z ustreznim zaščitnim faktorjem izberemo glede na fototip kože. Hkrati je pomembno, da sredstva nanesemo dovolj (35 ml, to je 6 zvrhanih čajnih žličk, za enkraten nanos odrasle osebe) in nanos redno obnavljamo (vsaki 2 uri). Potenje, kopanje in otiranje z brisačo zmanjša zaščitno delovanje sredstev. Zmotno je mišljenje, da zaščitna sredstva uporabljamo samo prve dni dopusta, potem pa jih opustimo oz. zmanjšamo zaščitni faktor. Zaščito moramo izvajati ves čas.
Pri srednji občutljivosti odrasle osebe naj bi se uporabljal najmanj zaščitni faktor 15, seveda pa je to odvisno še od zemljepisne širine, časa izpostavljanja, tipa kože. Za višje zaščitne faktorje naj se odločajo predvsem svetlolasi, modrooki, svetlopolti ljudje ter otroci.
Zaščita pred soncem je postala samoumevna in ustrezno sredstvo z zaščitnim faktorjem je v vsaki torbi za na plažo. A pozor – soncu smo izpostavljeni tudi med sprehodi, na poti iz šole in med delom na vrtu. Tudi takrat se moramo zaščiti pred škodljivimi žarki.
Zaščitni faktorji so lahko kemični ali fizikalno-mineralni (titanov dioksid, cinkov oksid). Kemični filtri se vpijejo v kožo in delujejo v globljih plasteh kože, fizikalni pa tvorijo neviden zaščitni film in delujejo kot tisoče majhnih ogledalc, ki odbijajo svetlobo.
Ob kopici izdelkov, ki jih ponujajo praktično vsepovsod, bodimo zares previdni in izbiro kvalitetnega izdelka zaupajmo farmacevtu v lekarni, ki bo dodal tudi nasvet!
Vsekakor bi upoštevanje nasvetov moralo preprečiti nastanek alergije na sonce. In če bomo poiskali še prijetno senco, nam sonce ne bo moglo nagajati.
