Pred napadom
Če živite z nasilnim partnerjem, je zaradi zagotavljanja lastne varnosti smiselno upoštevati nekatere varnostne ukrepe. Morda se vam zdi nenavadno premišljevati o pripravi na izbruh nasilja, vendar prav čas pred izbruhom nasilja lahko izkoristite za umirjeno načrtovanje »zaščitnih ukrepov«.
Najprej nekoga obvestite o tem, kaj se dogaja. Če sosedi vedo, da je vaš partner nasilen, bodo lahko med izbruhom nasilja poklicali policijo, ko sami tega ne boste zmogli. Prijatelji, znanci ali sorodniki vam lahko zagotovijo prenočišče, prevoz ali varen prostor za shranjevanje dokumentov. Ko se počutite osamljeno, izolirano in nemočno, bodo ravno ti ljudje tisti, ki vas bodo čustveno podprli in vam nudili konkretno pomoč. Zato je dobro, da jim poveste, kaj se dogaja, da je vaš partner nasilen, da vas pretepa.
Če imate to možnost, si doma izberite sobo, ki jo lahko zaklenete od znotraj (pomembno: v sobi morate imeti telefon). V to sobo se lahko zaprete med izbruhom nasilja. Če te možnosti nimate, se takrat, ko začutite, da se izbruh nasilja počasi približuje, pomikajte proti izhodnim vratom, tako si boste ustvarili možnost pobega in se tako obvarovali pred morebitnimi poškodbami.
Vnaprej razmišljajte tudi o stvareh, ki bi jih potrebovali, če bi morali bežati od doma: nekaj denarja, rezervne ključe od avtomobila in stanovanja, oblačila zase in otroke, plenice, rezervna očala, zdravila, osebne dokumente, odejo ... Naredite si seznam vseh tistih stvari, ki bi jih morali vzeti s sabo, in spisek pomembnih telefonskih številk. Te stvari shranite v varnem prostoru – pri prijateljih, sosedih, starših, na delovnem mestu, za dokumente lahko najamete tudi bančni sef. Če utegnete in zmorete, si zapišite, kdaj in kako vas je partner prvič napadel ter vse tiste izbruhe nasilja, ki ste jih bili deležni.
Med napadom
Med izbruhom nasilja ne pomaga nič, kar rečete ali storite. Nasilneža v večini primerov ni moč ustaviti. Dobro pa si je zapomniti: če se le da, se ne prepustite paniki oziroma ne »zgubite živcev«. Čeravno je v taki situaciji panika popolnoma normalen odziv, vam ne bo pomagala. Vaša jeza lahko nasilneža še bolj razbesni, zato jo prihranite za čas in prostor, ko in kjer boste varni pred fizičnimi poškodbami.
Odločitev, ali se upreti nasilnežu, je vaša. Ravno vi ste tisti, ki nasilneža najbolj poznate, zato sami veste, če bi vaše upiranje izzvalo še hujši izbruh nasilja.
Po napadu
Takoj po tem, ko ste doživeli fizično nasilje, poiščite zdravniško pomoč. Lahko ste utrpeli notranje poškodbe, ki jih sami takoj ne morete opaziti. Od zdravnika ali zdravnice zahtevajte, da vam izda potrdilo o prestani telesni poškodbi. Spravite raztrgana in/ali okrvavljena oblačila, prosite nekoga, naj fotografira morebitne poškodbe. Vse to bodo lahko pomembni dokazi, ki jih boste potrebovali, če se boste odločili za kazensko prijavo storilca. Ravno tako je zelo koristno, da imate pričo, ki lahko potrdi vašo zgodbo.
MED IZBRUHOM NASILJA
Branite in varujte predvsem svojo glavo in trebuh.
Kličite na pomoč, vpijte, in če je to le možno, zbežite k sosedom ter jim povejte, da ste bili napadeni, in da potrebujete pomoč.
Pokličite policijo ali naj jo nekdo pokliče namesto vas. Policija vas je dolžna zaščititi!
Odidite od doma, če tam ni varno. Skupaj z otroki prenočite pri sosedih, znancih, sorodnikih, prijateljih ali v hotelu.
Ženska svetovalnica
Društvo Ženska svetovalnica je nevladna in humanitarna organizacija. Deluje po feminističnih načelih, kar pomeni, da nasilje nad ženskami opredeljuje kot obliko patriarhalnega nasilja, ki ogroža osnovne človekove – ženske pravice do življenja in osebne integritete.
Ženska svetovalnica je nastala z namenom, da ženske, ki so ali doživljajo nasilje, dobijo svoj prostor, ki je namenjen samo njim, in v katerem se počutijo varno in lahko povedo svojo zgodbo.
Za dodatne informacije se lahko obrnete na: Ženska svetovalnica, Cesta v Mestni log 55, Ljubljana Telefon: (01) 25 11 602
Pomoč nudimo pri vseh oblikah nasilja: psihičnem, fizičnem, spolnem, ekonomskem, pri trpinčenju na delovnem mestu, zalezovanju … Svojim uporabnicam nudimo individualno in skupinsko svetovanje, telefonsko svetovanje, različna predavanja in delavnice ter namestitev v kriznem centru, kamor se ženske in otroci lahko umaknejo pred ogrožajočim nasiljem. V društvu organiziramo tudi različne akcije ozaveščanja javnosti, preko katerih apeliramo na strokovno in laično javnost za izrekanje ničelne tolerance do nasilja. Po pomoč prihajajo ženske različnih starosti, narodnosti, etničnega in socialnega porekla, verske pripadnosti in izobrazbe.
Krizni center je bil ustanovljen leta 2005 kot odgovor na izkazane potrebe uporabnic, ki so potrebovale takojšen umik iz kriznih, nasilnih situacij. Podlaga za odprtje prvega Kriznega centra v Sloveniji je nuditi takojšnjo pomoč v primerih akutnega nasilja oziroma izpostavljenosti neposrednim grožnjam, da se bo nad ženskami ali njihovimi otroki nasilje izvajalo. Krizni center je namenjen krajšim nastanitvam uporabnic in je izhodišče za kasnejše nastanitve uporabnic v varne hiše ali druge varne prostore. Krizni center deluje 24 ur na dan, vse dni v letu.
Projekt financirajo:Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije in Mestna Občina Ljubljana, Oddelek za zdravstvo in socialno varstvo.
