Antibiotiki so namenjeni boju zoper okužbe z bakterijami, torej je uporaba v primeru okužb z virusi (prehlad, gripa) neprimerna. Da okužbo popolnoma odpravite, morate zdravilo jemati redno, in ne le občasno, kot denimo protibolečinsko zdravilo. Učinka ne morete pričakovati takoj, a če v nekaj dneh ni izboljšanja, se obrnite na zdravnika. Čedalje pogosteje se namreč dogaja, da določen antibiotik zaradi odpornosti bakterij ne deluje.Pri večini antibiotikov je bistveno, da jih vzamete točno na uro. Le tako vzdržujete v telesu ustrezno koncentracijo zdravila, ki uniči prisotne bakterije. Če se tega odmerjanja ne bi držali, bi bakterijam zagotovili čas za okrepitev. Tako bi podaljšali čas zdravljenja in bakterijam dali možnost, da na zdravilo postanejo odporne (bakterijska rezistenca v svetu postaja čedalje bolj pereč problem).
Antibiotike morate jemati, kot vam je predpisal zdravnik. Četudi se boste po nekaj dneh počutili precej bolje, jih ne prenehajte jemati. V vašem telesu je verjetno še nekaj bakterij in ob prehitri odtegnitvi zdravila bi jim omogočili ponovno razrast, kar bi podaljšalo zdravljenje ali celo prispevalo k nastanku rezistence.
Čeprav večina antibiotikov ne vpliva na sposobnost upravljanja vozil in strojev, vas lahko okužba telesno toliko oslabi, da je bolje vsaj v prvih dneh bolezni prepustiti vožnjo komu drugemu.
Kot vsa zdravila lahko tudi antibiotiki povzročajo nekatere neželene učinke. Predvsem tisti, ki delujejo na različne bakterije, lahko okvarijo črevesno floro in posledica je diareja (driska). Pomagajte si s probiotiki, ki jih vzamete vsaj v dvournem razmiku glede na odmerek antibiotika. Če gre za zelo hudo diarejo, ki jo spremljata bolečina in zvišana telesna temperatura, obiščite zdravnika.
Ste alergični na kak antibiotik?
Antibiotiki, predvsem penicilinskega tipa, lahko povzročajo alergijske reakcije, ki se kažejo predvsem s srbečimi izpuščaji. Manjši del teh alergij ima lahko resen zaplet. Govorimo o anafilaktičnem šoku, katerega znaki se pokažejo do pol ure po zaužitem zdravilu. To je stanje, ki ogroža življenje (s smrtnostjo 5–10 %) in se kaže z oteklinami (lica, očesne veke in jezika), kratko sapo, piskanjem v prsih, srbenjem po celem telesu ter padcem krvnega tlaka. Potrebna je hitra zdravniško pomoč, da preprečimo zadušitev. Če ste alergični na katerega izmed antibiotikov, morate o tem vedno obvestiti zdravnika, ki vas zdravi. Tudi vsaka nosečnica in doječa mati mora o tem stanju seznaniti zdravnika. Gre za situacije, ko še posebno skrbno pretehtamo uporabo zdravil in se odločimo le za najbolj varna.
Med jemanjem zdravil se je treba izogniti nekateri hrani in pijači. Nekaterih antibiotikov denimo ne smete zaužiti skupaj z alkoholom, sicer se učinek zdravila lahko zmanjša ali pa se potencirajo učinki alkohola. Spet drugih antibiotikov ne smete zaužiti sočasno z mlečnimi izdelki ali takimi, ki vsebujejo veliko kalcija, železa ali cinka (zdravila, prehranska dopolnila!).
Med zdravljenjem z nekaterimi antibiotiki odsvetujemo izpostavljanje močni sončni ali umetni UV-svetlobi, saj povzročajo fotosenzitivnostne reakcije, ki se navadno kažejo z izpuščaji na koži.
Antibiotiki lahko vstopajo tudi v medsebojno delovanje z drugimi zdravili. Zato o vseh zdravilih, ki jih prejemate, seznanite zdravnika ali farmacevta. Na podlagi teh podatkov se lahko predpiše najustreznejši antibiotik, če pa ne gre drugače, se za določen čas katero izmed zdravil celo ukine. Na podlagi nekaterih poročil o neželenih nosečnostih vsem uporabnicam kontracepcijskih tablet svetujemo, da med zdravljenjem z antibiotikom in še 7 dni potem uporabijo dodatno kontracepcijsko zaščito.
Antibiotike v lekarni izdajo le na podlagi predpisanega zdravniškega recepta. Ker so namenjeni akutnim stanjem, se lahko izdajo najpozneje v treh dneh od predpisa recepta.
Precej izdanih antibiotikov je v obliki peroralnih suspenzij ali sirupov. Nekatere od njih je potrebno hraniti na hladnem, torej v hladilniku. Nikakor pa jih ne smete zamrzniti, saj podobno kot visoke tem zdravilom škodujejo tudi prenizke temperature.
Ostale antibiotike lahko hranite pri sobni temperaturi (med 15° C in 25° C), zaščitene pred svetlobo in vlago.
Po priporočilih projekta farmacevtske skrbi »Vprašajte o svojem zdravilu« bi morali pred prvo uporabo zdravila poznati vsaj odgovore na naslednja vprašanja:
- Zakaj se zdravilo uporablja?
- Kako in kdaj ga moram uporabiti?
- Kako dolgo ga moram uporabljati?
- Lahko upravljam vozila ali stroje, dokler se zdravim s tem zdravilom?
- O katerih neželenih učinkih in tveganjih zdravila moram biti obveščen in kaj naj storim, če se pri meni izrazijo?
Ker zdravila za akutno zdravstveno težavo navadno ne predpiše izbrani zdravnik, je pomembno, da se pred odločitvijo za zdravilo seznani z vsemi zdravili, ki jih prejemate. Pomaga si lahko z vašo osebno kartico zdravil, na katero vpišite vsa zdravila, ki jih jemljete, tudi prehranska dopolnila.
Ostanke zdravil zavrzite med odpadna zdravila
Če vam del zdravila ostane, ga ne shranjujte, saj lahko le zdravnik prepozna bakterijsko okužbo in izbere ustrezen antibiotik. Če bi vzeli nekaj enot zdravila, si s tem ne bi pomagali, kvečjemu škodovali – podaljšal bi se čas zdravljenja ali celo razmnožile odporne bakterije. Zato tudi vse ostanke zdravil, četudi jim rok uporabnosti še ni potekel, odvrzite med odpadna zdravila. Na podlagi Uredbe o ravnanju z odpadnimi zdravili jih lahko vrnete tudi v lekarne.
Zdravilo ves čas hranite v originalni ovojnini s priloženim navodilom za uporabo. V njem so informacije za pravilno, torej učinkovito in varno zdravljenje. V primeru nejasnosti se lahko obrnete tudi na svojega farmacevta v lekarni.
