Vsi kdaj pa kdaj rečemo, da nam gre nekdo ali nekaj na jetra, pri tem pa o samih jetrih zelo malo vemo. Jetra so za naše telo zelo pomemben organ, saj opravljajo življenjsko pomembne naloge. Nekateri pravijo, da jih je več kakor 500. Zato moramo za svoja jetra tudi dobro skrbeti. O tem, kaj jetra sploh so, kakšna je njihova funkcija in s čim jim najbolj škodujemo, smo se pogovarjali z Radom Janšo, dr. med., specialistom gastroenterologom iz Kliničnega oddelka za gastroenterologijo UKC Ljubljana.
Jetra so zelo pomemben organ. Kakšna je pravzaprav njihova naloga?
Res je, jetra so zelo velik in pomemben organ. Tehtajo okoli en kilogram in pol. Nekateri jih imenujejo metabolni kotel, drugi pa kar kemična tovarna v telesu, saj opravljajo zelo veliko funkcij. Snovi iz prebavil, ki se vsrkajo v kri – to so sladkorji, beljakovine, maščobe, predelajo in jih spustijo nazaj v krvni obtok v takšni obliki, da jih telo lahko uporabi. Zelo pomembna naloga jeter je razstrupljanje ali detoksifikacija določenih snovi, in sicer toliko, da jih telo lahko izloči skozi ledvice (npr. urea) ali prebavil. Jetra dnevno tvorijo okoli pol litra žolča, ki ga spuščajo po žolčnih poteh v dvanajstnik. Žolč je pomemben pri razgradnji maščob. V jetra se transportira tudi bilirubin iz razpadlih eritrocitov, ki se dnevno obnavljajo. Bilirubin je žolčno barvilo, zaradi katerega je blato bolj rumene barve. V jetrih se skladiščijo pomembne snovi, kot so glikogen, beljakovine in vitamini, ki jih lahko organizem izkoristi, ko jih potrebuje.
Večina ljudi ob okvarah jeter najprej pomisli na alkoholike. Kaj jetrom najbolj škoduje? Je res alkohol največji krivec za bolezni jeter?
Včasih smo res razmišljali o jetrnih bolnikih tako, da je večina tistih, ki so imeli spremenjene jetrne teste, alkoholikov. Danes vemo, da to ne drži, in to miselnost bi radi spremenili. Alkoholizem je šele približno na tretjem mestu najpogostejših vzrokov. Na prvem mestu so bolniki z metabolnim sindromom, ki jih je po podatkih okoli 55 odstotkov. Metabolni sindrom je skupina motenj, ki se kažejo kot inzulinska rezistenca, kopičenje maščobnega tkiva v predelu trebuha, visoka raven holesterola in maščob v krvi ter visok krvni tlak. Povzroča ga preveč hrane, premalo gibanja in dednost.
Včasih smo res razmišljali o jetrnih bolnikih tako, da je večina tistih, ki so imeli spremenjene jetrne teste, alkoholikov. Danes vemo, da to ne drži, in to miselnost bi radi spremenili. Alkoholizem je šele približno na tretjem mestu najpogostejših vzrokov. Na prvem mestu so bolniki z metabolnim sindromom, ki jih je po podatkih okoli 55 odstotkov.
S hrano, z uravnavanjem telesne teže in gibanjem lahko zelo vplivamo na zamaščenost jeter. Danes vemo, da je zamaščenost jeter resna napaka, ki občasno vodi v vnetje jeter. To je vnetje, ki ga ne povzroča alkohol, ampak maščobe, in ki lahko vodi tudi do karcinoma primarnih jetrnih celic. Jetrom seveda škoduje tudi alkohol, okužba s hepatitisom B ali C, ki povzroča resne jetrne težave, ter določene genetske napake.
V jetrih se metabolizira večina zdravil, zato ima zelo pomembno vlogo pri okvarah jeter tudi polifarmacija, torej velika uporaba raznih zdravil. Zdravniki in bolniki bi morali biti pozornejši in dobro premisliti, ali je smiselno jemati toliko zdravil. Nedolžni pa niso niti čaji, fitoterapevtska sredstva in razna prehranska dopolnila. Zelo pomembno je, da se o tem posvetujemo v lekarni. Mislim, da je to pri nas dobro urejeno in da je prav, da je nad temi preparati tak nadzor, saj se jih večina dobi samo v lekarni, kjer je vedno farmacevt, ki lahko svetuje.
Kako pa prepoznamo obolenje ali poškodbo jeter? Kateri so prvi opozorilni znaki?
Na okvaro jeter velikokrat posumimo na sistematskem pregledu pri pregledu krvi, ko ugotovimo spremenjene vrednosti jetrnih testov. Takrat je dobro, da zdravnik na določene bolezni že posumi in napoti bolnika na nadaljnje preglede. Pri oceni je zelo pomemben način življenja. Bolnika moramo vprašati, ali je bil kje v tujini, ali potuje po nerazvitih deželah, ali je imel tvegane spolne odnose, ima novo tetovažo ali pirsing. Pomembna je tudi družinska zgodovina bolezni, uživanje alkohola in različnih zdravil. Opozorilni znak je tiščanje pod desnim rebrnim lokom, kar kaže na to, da so jetra povečana. Ko se jetra povečajo ali otečejo, pritisnejo na kapsulo, ki jih obdaja in je dobro oživčena. In to boli. Sama sredina jeter je sicer oživčena, ampak ne boli.
Znak pri tumorjih jeter je tudi bolečina, ki se pojavi v desni rami. To je tako imenovana prenesena bolečina, ki pa izvira iz jeter.
Znak, ki je pogosto spregledan in se pojavlja predvsem pri ženskah srednjih letih, je srbenje kože, ki ga spremlja utrujenost. Ker je utrujenost dandanes zelo pogosta, ženske navadno najprej zaidejo v lekarno po razne losjone za srbečo in razdraženo kožo. Farmacevt ali zdravnik bi moral posumiti, da gre morda za resno bolezen jeter, ki jo je mogoče s preprosto terapijo preprečiti. To je primarna biliarna jetrna ciroza. Pri jetrnih boleznih je pomembna še ena sprememba na koži, ki je izražena zlasti pri moških. To so češnjevi angiomi ali razširjene žilice, ki se pojavljajo po trupu.
Ko pa človek postane rumen, takrat že večina posumi, da gre za resno jetrno bolezen ali bolezen odtoka žolča iz jeter. Pomembno je tudi spremenjeno blato. Če žolč ne pride v blato, tako kot mora, blato ni več rumeno, ampak je bledo (aholično), mastno in ima velik volumen, bolnik pa je največkrat že rumen.
Koga jetrne bolezni največkrat prizadenejo oziroma kdo je pri tem najbolj ogrožen?
Bolj ogroženi so ljudje, ki tako ali drugače živijo tvegano: tisti, ki imajo slabe prehranjevalne navade, se premalo gibajo, imajo povišano raven sladkorja in holesterola v krvi; mladi, ki veliko potujejo in imajo tvegane spolne odnose ali pa tisti, ki se drogirajo, saj se lahko okužijo z virusom hepatitisa B ali C. Ogroženi so tudi tisti, ki uživajo preveč alkohola in zdravil. En odstotek je žensk srednjih let z utrujenostjo in srbenjem kože. Pri vseh skupinah se lahko razvije jetrna ciroza, ki pomeni spremembo jetrnih celic. To pa poveča možnost zapletov in eden od teh je tudi razvoj hepatocelularnega karcinoma.
Kaj svetujete, kaj lahko storimo sami, da bi ohranili zdrava jetra in s tem tudi celotno telo?
Tudi tukaj velja preventivna zmernost. Zdrava hrana, več gibanja, zmernost pri alkoholu. Alkohol je dovoljen, in sicer dve enoti na dan za ženske in tri za moške (ena enota pomeni en deciliter vina, dva in pol decilitra piva ali eno šilce žganja).
Kaj pa, če so jetra že poškodovana? Ali se lahko regenerirajo?
Jetra imajo sposobnost regeneracije. To sposobnost zelo dobro izkoriščamo, ko v jetrih npr. odkrijemo tumor; takrat se del jeter izreže. Ta del se lahko potem regenerira, zraste nov. Jetra so eden redkih organov, ki imajo to sposobnost.
Kako pa lahko pripomoremo k regeneraciji jeter?
Pomemben je zdrav način življenja. Poznamo tudi zdravilno rastlino pegasti badelj, ki vsebuje učinkovino silimarin. Silimarin je že zelo dolgo poznan fitoterapevtski preparat, ki so ga proučevali tako farmacevti kot zdravniki. Podatki pričajo, da naj bi preprečeval vnetja in pomagal pri regeneraciji jeter, hkrati pa naj bi preprečeval določene procese v jetrih, ki dolgoročno vodjo v nastanek raka. Lahko rečem, da za jetra ni škodljiv, ampak celo koristen.
Jetrni testi
Jetrni testi so pomemben del laboratorijskih preiskav. Z njimi ugotavljamo koncentracije različnih snovi v serumu in urinu, s katerimi naredimo korak bližje diagnozi. Vrednost enega testa nam namreč še ne določa diagnoze bolezni, pove nam spremembo oz. izpad le ene jetrne funkcije. Noben jetrni test ni specifičen le za eno jetrno bolezen, niti testi niso specifični le za jetrne bolezni. Jetra imajo veliko funkcionalno rezervo, kar pomeni, da lahko pri okvarjenih jetrih testi ne pokažejo motnje ali pa razmeroma majhna odstopanja od normale.
Pegasti badelj
Pegasti badelj (Silybum marianum) spada v družino nebinovk. V plodu so različni flavonoidi, ki jih s skupnim imenom imenujemo silimarin. Med njimi so za zdravilne učinke najpomembnejši silibilin, silikristin in silidianin. Te spojine delujejo ugodno na delovanje jeter, zato se izvlečki iz plodu pegastega badlja uporabljajo pri preprečevanju in lajšanju jetrnih obolenj (npr. hepatitis, ciroza jeter, zastrupitve).
Silimarin je v vodi slabo topen, zato pitje čaja iz pegastega badlja ni tako učinkovito kot uživanje standardiziranih izvlečkov te zdravilne rastline v obliki prehranskega dopolnila. Uporabo silimarina kot podporo pri čiščenju in zaščiti jeter ter zdravljenju vnetij jeter zaradi ciroze, hepatitisa ali zamaščenosti zaradi alkohola ali drugih strupov je odobrila tudi Komisija E (nemški urad za rastline), saj zaenkrat tudi pri dolgotrajni uporabi niso znani neželeni učinki.
Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 30, februar 2009.
