Jagode, borovnice in maline so pozno pomladanski sadeži, ki se jih vsi veselimo in jih pridno nabiramo v gozdovih, na obronkih in jasah. Podobno nam je tudi jesen postregla z okusnimi divjimi plodovi, ki pa so precej manj znani od prej naštetih. Ste tudi vi na pozno jesenskih sprehodih nabirali drnulje, črni trn in glog? Tokrat bomo pogledali, kako vam lahko ta »superživila« pomagajo v kuhinji in pri ohranjanju zdravja v zimskih dneh.
Rumeni dren (Cornus mas) je več metrov visok grm, ki raste po celi Sloveniji. Mali, skoraj neopazni rumeno-zeleni cvetovi se na vejah pojavijo še pred listi, kljub zgodnjemu cvetenju pa se plodovi, ki jim rečemo drnulje, razvijejo šele jeseni. Spominjajo na češnjo, le da so malce manjši in bolj ovalne oblike in predvsem manj sladki. Dren si sicer ni prav nič v sorodu s češnjo, prav tako pa sta povsem drugačna v okusu in stara basen pravi, da drnulj nihče ne mara.
Pa jih res nihče ne mara?
Dokler drnulje niso povsem zrele, so res nekoliko trpke. Ko pa popolnoma dozorijo, včasih se to zgodi šele, ko že odpadejo ali jih naberemo, trpek okus izgine. Drnulje so še posebno okusne, če iz njih naredimo marmelado ali kakšno drugo sladico, v Angliji in Turčiji pa jih vlagajo v slanico. V kitajski tradicionalni medicini se drnulje uporabljajo za zadrževanje energije jing in za krepitev ledvic.
Črni trn, še bolj trpek kot drnulja
Črni trn (Prunus spinoza) je prav tako grm, le da so njegovi listi nekoliko manjši od drena, vejice pa so polne trnov, kot je razvidno iz slovenskega in tudi latinskega imena. Njegovi plodovi so temno modri, skoraj črni in podobni majhnim slivam. Črni trn je tudi v resnici v bližnjem sorodu s slivo (Prunus domestica). Nekateri celo menijo, da so slivo vzgojili z žlahtnenjem in križanjem iz črnega trna. Črni trn raste po celi Sloveniji, zelo pogost je v živih mejah, saj so ga tja sadili zato, da je s svojimi trni kot bodeča ograja preprečeval prehod živini.
Črni trn je še bolj trpek kot drenulje, trpkost popusti šele po prvi zmrzali. Če pa ne želimo čakati na naravno zmrzal, lahko nabrane plodove črnega trna zamrznemo v zmrzovalni skrinji.
Basen o nezadovoljnem drenu
Pred davnim časom je bil menda dren ravno in visoko drevo, kot smreka, in tudi njegov sad, ki je dozorel zgodaj poleti, je bil nekdaj sladek kot češnje. Sladki njegovi sadeži pa so bili že takrat drobni kakor še dandanes. Zato je bil dren nezadovoljen in je želel, da bi bili njegovi sadeži veliki kot buče. Njegova želja se je izpolnila. Prihodnje poletje so postajale drnulje iz dneva v dan večje in težje in preden so dozorele, se je skrivilo vitko deblo in upognile šibke veje pod veliko težo zorečih sadov. Ponosnemu drenu ni bilo prav tako, zakaj druga drevesa so se mu posmehovala, živali so hodile objedat sladke sadeže, ki so viseli skoro do tal. Dren si je vnovič zaželel, da bi bil drugačen. Sedaj pa je bil nezadovoljnež kaznovan s tem, da je ostal kruljav ter dobil pozen, droban in kisel sad, ki ga nihče ne mara.
− K. Andrenjev
Narava je polna zdravja, a previdno
Tudi glog je po celi Sloveniji pogost grm s trni, ki ga lahko prepoznamo po značilno deljenih listih. Njegovi plodovi imajo »muho«, torej ostanke cveta, kot jabolka in hruške, le da je ta pri majhnih glogovih plodovih relativno večja. Jeseni se glogovi plodovi zmehčajo in imajo nekoliko kašasto konsistenco.
Čeprav sta si podobna, dren ni prav nič v sorodu s češnjo, prav tako pa sta povsem drugačna v okusu in stara basen pravi, da drnulj nihče ne mara.
Jesenska narava nam ponuja še celo vrsto podobnih užitnih plodov: jerebika, mokovec, skorš, rakitovec in druge. Kot za vsako nabiranje užitnih rastlin v naravi pa tudi tukaj velja, da moramo rastline dobro poznati, da jih ne zamenjamo s strupenimi, na primer trdolesko, lovorikovcem, dobrovito, brogovito in drugimi.
Kako uporabiti črni trn?
Raziskovalci z ljubljanske Biotehniške fakultete so ugotovili, da drnulje vsebujejo do 86,40 miligrama vitamina C na 100 gramov plodu, kar je skoraj dvakrat več kot limone.
Trpek okus in intenzivno modro barvo črnega trna se pogosto uporablja za oplemenitenje vina. Če k vinu dodamo nekaj soka črnega trna, bo spominjalo na vino, starano v hrastovih sodih, ki prav tako vinu dodajo taninski trpek okus. Posušene plodove črnega trna lahko uporabljamo za kuhanje čaja. Iz črnega trna lahko delamo tudi žganje, pri čemer pa to ne bo trpko, pa tudi bogato z antioksidanti ne bo, saj te snovi niso hlapne in pri destilaciji ne bodo prešle v žganje.
Zdravilne lastnosti plodov črnega trna niso raziskane, v ljudski medicini pa mu pripisujejo mnoge učinke:
- »čiščenje krvi« oziroma razstrupljanje naj bi bilo predvsem posledica antioksidantov;
- ureja različne prebavne težave od dispepsije, zaprtja, driske, napenjanja, pomanjkanja apetita in razdražen želodec;
- grgranje čaja ali soka iz plodov črnega trna pomaga pri različnih vnetjih v ustih, od vnetih dlesni in aft pa vse do vnetega žrela;
- čežana črnega trna, ki jo nanesemo na kožo, to neguje in pomlajuje. Poleg plodov se v ljudski medicini uporablja tudi čaj iz cvetov črnega trna (proti kašlju in za ledvica) ter čaj iz lubja (za pomirjanje).
