Jesen velikokrat s seboj prinese tudi pogostejše bolezenske težave, zlasti prehlad in gripo. Raziskave so pokazale, da mrzlo vreme pravzaprav ni krivo za večjo obolevnost, pač pa je le-ta posledica oslabljene telesne odpornosti, ker ne zaužijemo dovolj svežega sadja in zelenjave in ker se nekoliko manj gibljemo na svežem zraku ter se več zadržujemo v zaprtih prostorih, kjer je možnost za prenos okužbe večja.
Prehlad spada med najpogostejše virusne okužbe zgornjih dihal. Običajno se začne z bolečinami v žrelu. Oteženemu požiranju sledijo še izcedek iz nosu ali zamašen nos, kihanje, hripavost in suh kašelj. Zaradi prevelikega števila raznovrstnih prehladnih virusov (več kot 200) telo ne more zgraditi obrambe proti vsakemu posebej, niti ne moremo razviti ustreznega cepiva. Prehladna obolenja se pojavljajo vse leto, najpogostejša so jeseni in pozimi.
Gripa (influenca) je zelo nalezljiva bolezen in pogosta okužba dihalnih poti. Povzročajo jo virusi, ki prizadenejo nos, žrelo in pljuča. Običajno jo spremlja povišana telesna temperatura, mrazenje, suh kašelj, glavobol, bolečine v mišicah in sklepih ter utrujenost. Povzročitelji gripe so le trije virusi (tip A, B in C), a mutirajo, zato je potrebno vsako leto novo cepljenje. Gripa se pojavlja sezonsko (od konca oktobra, predvsem pa spomladi do sredine aprila).
Načeloma velja, da imamo v povprečju 10-krat več možnosti, da zbolimo za prehladom kot pa za gripo. Virusna okužba zgornjih dihal (tako gripe kot prehlada) se lahko sprevrže v bakterijsko okužbo, najpogosteje sinusov, srednjega ušesa ali spodnjih dihal. V tem primeru je nujen obisk pri zdravniku, ki predpiše ustrezno zdravljenje. Vendar pa lahko z dovolj zgodnjim zdravljenjem in preventivo preprečimo zaplete.
Razlike med prehladom in gripo:
Številni ljudje ne razlikujejo med prehladom in gripo. Čeprav se veliko ljudem zdi, da so simptomi obeh enaki, je med njima dovolj razlik, da ju zlahka ločimo.
Najbolj očitna razlika se pojavi že na začetku. Medtem ko se bolezenski znaki pri prehladu začnejo pojavljati počasi in postopoma ter se stopnjujejo, gripa takoj udari z vso silovitostjo. Bolezenski znaki se pojavijo nenadoma in vsi naenkrat, v samo nekaj urah smo popolnoma brez moči. Pri gripi je tipična tudi visoka telesna temperatura (nad 38 ºC) z mrazenjem, medtem ko se povišana telesna temperatura pri prehladu pojavi redkeje, pa še takrat je le rahlo povišana.
Tudi glavobol in bolečine v mišicah so pri gripi pogostejši, močnejši in izrazitejši, bolijo nas vse mišice in sklepi. Zato je razumljivo, da so bolniki z gripo zelo izčrpani. Pri prehladu je utrujenost manjša, popolna izčrpanost je le redka, zato velikokrat prehlada ne odležimo, s čimer dajemo odlično priložnost virusom, da poiščejo nove žrtve. Značilen znak prehlada je tudi kihanje, ki pri gripi ni tako pogosto, prav tako prehlad praviloma spremljata zamašen nos oz. izcedek iz nosu in vneto grlo, pri gripi pa se to pojavlja le včasih. Nasprotno je značilen znak gripe izrazito suh kašelj, ki se pogosto razvije v hujšo obliko, medtem ko prehlad spremlja le občasno pokašljevanje.
Zdravljenje
Zdravljenje prehlada je simptomatsko, kar pomeni, da blažimo trenutne, moteče simptome prehlada. Še posebej je zdravljenje pomembno v prvih 3 dneh. V lekarni je na voljo veliko pripravkov za samozdravljenje, ki se dobijo brez recepta in vam jih na podlagi vaših težav ustrezno svetujemo.
- Če je prisotna povišana telesna temperatura in bolečine, svetujemo analgetik in antipiretik (sredstva za blaženje bolečine in za zniževanje povišane telesne temperature) ali kombinirani pripravek, ki blaži hkrati več simptomov gripe in prehlada. Brez recepta lahko v lekarni izbirate med tabletami, praški, sirupi in svečkami mnogih učinkovin (paracetamol, acetilsalicilna kislina, naproksen, ibuprofen …) in kombinacij, ki vam jih glede na težave, starost in morebitne sočasne bolezni pomaga izbrati farmacevt. Pri prehladu in gripi je dobrodošel vitamin C, ki krepi odpornost in je nekaterim zdravilom že dodan.
- Ob težavah z bolečim žrelom dodamo pastile ali pršila, ki delujejo antiseptično in protibolečinsko. Antiseptiki razkužujejo ustno votlino in žrelo. Preprečujejo razvoj mikroorganizmov, delujejo lokalno na sluznici in ne prehajajo v kri. Pravočasna uporaba antiseptikov olajša neprijetne težave, hkrati pa prepreči bakterijsko okužbo. Lokalni anestetiki (lidokain, benzokain) olajšajo bolečino. Še bolje je, če so lokalni anestetiki v pripravku prisotni s kombinacijo antiseptika. Protivnetne učinkovine (flurbiprofen, benzidamin) delujejo protivnetno in tako lajšajo simptome vnetja žrela.
Katerega od številnih pripravkov izbrati, ko nas napadeta gripa ali prehlad? Najbolje bo nasvet poiskati v lekarni, kjer bodo farmacevti tudi presodili, ali velja v posameznem primeru obiskati zdravnika.
- Kadar je prisoten kašelj, ga moramo najprej ustrezno opredeliti. Če je kašelj suh, dražeč, poskusimo z antitusiki (pripravki za pomiritev kašlja), kadar je kašelj vlažen, produktiven z izločkom, pa ga nikar ne zavirajmo, pač pa posezimo po pripravkih za izkašljevanje in ne pozabimo na ustrezen vnos tekočine, ki bo nastalo sluz dodatno razredčila. Izbiramo lahko med zeliščnimi pripravki in zdravili s kemično učinkovino – izbiro pa seveda olajša nasvet farmacevta.
- Pogoste so težave z zamašenim nosom ali pa iz nosu neprestano teče. V tem primeru lahko uporabimo nosne dekongestive v obliki kapljic ali pršil, ki bodo odmašili zamašen nos ali preprečili neprestano curljanje iz nosu. Pri teh pripravkih bodimo pozorni, da jih neprekinjeno ne uporabljamo dlje časa, ker lahko pride do izsušene sluznice in do povratnega učinka, kar se kaže v občutku stalno zamašenega nosu. Nosno sluznico, ki je velikokrat izsušena, lahko dodatno vlažimo s fiziološko raztopino.
- Velikokrat prihajajo ljudje v lekarno z izrecno željo po kombiniranem zdravilu. To pomeni, da je v eni tableti več učinkovin in zato takšno zdravilo deluje na več simptomov hkrati (povišana telesna temperatura, kašelj, zamašen nos ...). Vendar pa moramo kljub odlični sestavi takšnih zdravil in kljub izrecni želji mnogih ljudi po eni tableti, ki bo kos vsem simptomom gripe in prehlada, biti pri izbiri tovrstnih zdravil pozorni.
- Tudi homeopatska zdravila so na voljo. Ker je homeopatija individualna metoda zdravljenja, kar pomeni, da se bo vsak posameznik svojevrstno odzval na določen bolezenski znak, zdravljenje in izbira zdravila za isto bolezen pri različnih posameznikih v homeopatiji ni enako! In tudi zato brez nasveta in posveta s farmacevtom ne bo šlo!
Ob kašlju in vnetem grlu pomagajo izdelki iz ingverja, ki je močan antiseptik. Kivi vsebuje dvakrat več vitamina C kot pomaranče.
- Seveda pa nikar ne pozabimo na dodatek vitaminov in mineralov (predvsem vitamina C in cinka), privoščimo si dovolj počitka, uporabljajmo le papirnate robčke, pogosto si umivajmo roke, zračimo prostore in zaužijmo dovolj toplih napitkov.
- Ob obilici naštetih zdravil in pripravkov se mnogim verjetno poraja vprašanje: kako v kopici vseh mogočih pripravkov izbrati pravega? Tukaj nastopi vloga lekarne in zaposlenih, ki na podlagi težav točno določenega pacienta ter glede na starost in sočasne bolezni in zdravila pomagamo izbrati primeren pripravek ali vam v nekaterih primerih odsvetujemo samozdravljenje in vas napotimo k zdravniku. Torej je lekarna varnostni filter, ki prepreči morebitne zaplete, ki bi lahko sledili predolgemu ali neustreznemu samozdravljenju.
- Pravijo, da ljudje v življenju povprečno prebolimo 200 prehladov. Morda se mu s ponujenimi nasveti letos izognemo. Nam bo uspelo?!
Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 66, oktober 2012.
