Začela bom z anekdoto, ki mi jo je pripovedoval in jo doživel moj mož. Še kot predšolski otrok je imel zelo rad ocvrta jajca. Gledal je in gledal, kako ga je mama pripravila, enega samega za vse otroke. In potem ga je razdelila na več lačnih ust, jim narezala še rezino kruha in postregla skupaj s skodelico bele žitne kave.
Nekega dne, ko je bil star štiri leta in kakšen mesec zraven, je mama odšla v trgovino, njega pa samega pustila doma, seveda v dogovoru s staro mamo, ki je na borjaču dremala pod toplim soncem. In fant se je ojunačil, segel po jajce in ponev, prilil nekaj kapljic olja in si jajce spekel na štedilniku, prav tako kakor je to delala mama. Slastno je bilo, da ima okus po pečenem jajcu še danes v spominu. Toda ni razmislil, kako naj svoje dejanje prikrije, saj ni znal pomiti ponve; to ga pri mami nikoli ni zanimalo in si ni ogledal ... Zato je ponev zavil v krpe in jo skril pod klop, kjer so imeli zložene čevlje. Mama je ponev seveda kmalu pogrešala in zgodba malega kuharja je prišla na dan. Pa ni bil tepen ali kregan. Mama je segla v košaro in mu – spekla še eno jajce!
Časi, ko še niso pomislili na holesterol
V zgodnjih petdesetih letih, le nekaj let po vojni, je bilo jajce dragocena dobrina. Veliki britanski državnik Winston Churchill je imel celo navado na podlagi cene jajca na trgu sklepati na blagostanje ali pomanjkanje v državi. Tedaj jajcem še niso pripisovali nič slabega in še pomislili niso na holesterol.
Pri nas na vasi so nam bila jajca lažje dosegljiva kot v mestu, kjer je živel moj mož. Kot otroci – bila sem najstarejša med šestimi – smo z brati in sestrami večkrat šli na obisk k prababici na Križno goro. Pot je bila strma in kar celo uro smo capljali do nje. Čokolade in tortic ni imela, ampak veliko kokoši, ki so se pasle po travniku okrog hiše, in zato sveža jajca. Domača, kot danes pravimo.
Kakih ducat jih je razžvrkljala, krepko podkurila v kmečkem štedilniku in vlila jajca v vročo ponev, da je glasno zacvrčalo in precej naraslo. Odrezala je še vsakemu velik kos črnega kruha in mu pristavila jabolko. Pojedli smo z velikim užitkom. Bil je zdrav, popoln obrok. Danes to vem.
Da imajo jajca holesterol, se moji prababici še sanjalo ni. Mi pa smo dandanes s tem »ljubim holesterolom« tako obremenjeni! Tedaj še ni bil »moderen« in jajc »dohtarji « niso preganjali po nepotrebnem, kot to marsikateri počne še danes. Povejmo takoj: resne znanstvene raziskave ne potrjujejo silnih bojazni medicine, starih nekaj zadnjih desetletij. Zato zdravniki, ki svoje znanje dopolnjujejo, jajc ne preganjajo več.
Kot celota iz beljaka in rumenjaka je jajce kokoši, ki se je pasla, popoln izdelek narave. To je tudi razumljivo, saj je jajce osnova za novo življenje.
Eno jajce na dan ne more škoditi
V 100 gramih jajc ali v dveh jajcih kategorije »s« je okrog 230 miligramov holesterola. Na dan ga lahko brez škode zaužijemo v povprečju 300 miligramov. To bi pomenilo skoraj 3 jajca na dan. Če upoštevamo, da holesterol zagotovo dobimo še z drugo hrano, potem eno jajce na dan nikakor ne more škoditi. Če spoštujemo tudi načelo, da z jajci obvezno uživamo tudi vlaknine, je vsaka bojazen odveč.
Kokošje jajce je v prehrani svojevrstno merilo izkoristljivosti beljakovin in ima indeks 100, kar pomeni, da je v celoti izkoristljivo. Ima tudi vse vitamine, razen vitamina C, in vse minerale, nima pa ogljikovih hidratov in balastnih snovi. Jajčne beljakovine med aminokislinami vsebujejo tudi metionin in cistein ter holin. Ti dve aminokislini varujeta pred škodljivim bakrom in drugimi težkimi kovinami, pred škodljivimi posledicami nikotina in alkohola. Sodelujeta pri razgradnji maščob in razstrupljevanju želodca in vranice ter povečata izločanje sluzi iz pljuč. Prav zaradi vsega tega je spomladanska solata – regrat z jajci – najučinkovitejša preprosta jed za popraznično čiščenje telesa.
Zajtrk z jajci
Osnova je kuhano jajce, ki ga razpolovimo in odvzamemo rumenjak - tega uporabimo za nadev, ki ga naložimo na polovice jajc.
Prvi nadev: rumenjak zmešamo s polnomastno skuto, zmletimi orehi in sesekljanimi zelišči (peteršilj, drobnjak, majaron, bazilika), dodamo nekaj kapljic mleka in ščepec soli.
Drugi nadev: rumenjak, nariban sir in korenček, zmleti lešniki, sol in (previdno!) poper.
Tretji nadev: rumenjak, polnomastna skuta, sesekljana rdeča sladka paprika in česen, pretlačen avokado, limonin sok, malce mleka in ščepec soli.
Četrti nadev: rumenjak, pretlačena tunina ali sardela ali prekajeni losos, malce skute, sol, poper ali druge začimbe po želji. Okrasimo z limonino rezinico, narezanimi oljkami, paradižnikom češnjevcem, vrtno krešo, peteršiljem in podobnim.
Jajca imajo sicer nekaj nasičenih in tudi nenasičenih maščob, če se kokoši pasejo v naravi. Tedaj imajo tudi vitamin D. Med vitamini velja poudariti visoko vsebnost vitaminov skupine B, zlasti B2 in B12, ter folne kisline. Dragocen je podatek, da so v jajcih v maščobah topni vitamini A, E, D in K. Dobra desetina mase jajca odpade na maščobe v rumenjaku in med njimi so tri četrtine zdravih enkrat ali večkrat nenasičenih maščobnih kislin. Tu sta dve frakciji esencialnih maščobnih kislin omega-3, in sicer DHA in arahidonska kislina.
Jajce ima tudi holin, ki izboljšuje topnost holesterola, torej povečuje njegovo uporabnost, in preprečuje okvaro jeter. Ker se holin pri presnovi spremeni v nevrotransmiter acetilholin, bomo boljše pomnili in bomo bolj veseli. Res je jajce vir holesterola, a ta je v telesu tudi koristen, na primer za nastanek spolnih hormonov. Poleg tega je v jajcu precej lecitina, ki veže slab holesterol LDL in varuje telo. Najnovejše raziskave kažejo, da jajca celo varujejo srce in ožilje in zavirajo kronične vnetne procese.
V jajčnem rumenjaku je obilo antioksidativnih karotenoidnih snovi za dober imunski sistem in varovanje pred prostimi radikali. Poudariti je treba zlasti lutein in zeaksantin, ki sta za dober vid in preprečujeta nastanek sive mrene.
Jajca so nasitna in zdrava, zato jih radi vključujejo v diete za zniževanje telesne teže. V povprečju ima eno jajce le nekaj več kot 70 kilokalorij. Vendar si zapomnimo: vedno jejmo jajce kot celoto, nikdar ne samo beljaka ali rumenjaka!
Preden francoske neveste prestopijo prag svojega novega doma, na njem razbijejo jajce – to prinaša srečo in zdrave otroke.
Na policah trgovin je danes veliko jajc, razvrščenih po velikosti in načinu reje. Vendar izberite sveža jajca proste reje, pri kateri so se kokoši pasle.
Pomembno je, da jajca kombiniramo z drugo hrano, bogato z vlakninami. Že prababica nam je dala zraven kos črnega kruha, za pijačo čisto studenčnico in jabolko za posladek. Domov smo tekli. To smo bili zdravi!
Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 72, april 2013.
