Vsakdo se v življenju sreča z boleznijo, ki je največkrat posledica načina življenja. Takrat stopimo k zdravniku, a ponavadi pozabimo, da nam za zdravje lahko pomaga tudi narava.
Sama imam poučno zgodbo iz svoje mladosti. Kot otrok sem imela sklepni revmatizem, kot so rekli. Zdravnik mi je prinesel eno samo zdravilo in zraven steklenico ribjega olja. Mami pa je naročil, da mora skuhati juho iz stare domače kokoši z vsaj desetimi vrstami zelenjave in rastlin, ki so rasle na polju in okrog hiše. V loncu naj bi se znašli: rumeno in rdeče korenje, česen, čebula, koleraba, pastinak, zelena, brinove jagode, rožmarin ... Vsak dan sem morala pojesti tudi po dve limoni s sladkorjem. Torej: tri vrste hrane in eno zdravilo. Temu zdravniku se moram zahvaliti, da nimam niti sledov omenjene bolezni.
Pa poglejmo, kaj poleg zdravnika lahko storimo sami.
Česen razkužuje od nog do glave!
Odstranjuje strupene snovi iz želodca in črevesja, zbira odvečne maščobe in razbremenjuje jetra, veže težke kovine (svinec, kadmij in živo srebro), uredi krvni obtok, okrepi srčno mišico in omogoča boljše dihanje. Krepi živce, odpravlja razdraženost in nespečnost ter preutrujenost, omotičnost, glavobole in depresije. Česen zavira propadanje možganskih celic in spodbuja rast novih, zato bolje mislimo.
Nič novega ne povem, če omenim njegovo antibiotično delovanje. Ko česen prerežemo ali stremo, se sprostita žvepleni spojini: alilcistein in aliin. Iz njiju nastane alicin, ki deluje antibiotično, podobno kot penicilin, kar je dognal Louis Pasteur leta 1858. Znanstveniki so pozneje izračunali, da je en miligram alicina iz česna enako močan kot 10 mikrogramov penicilina. Česen krepi črevesno mikrofloro, zato preprečuje driske in vnetja. Podobno kot acetilsalicilna kislina blaži bolečine, a nima stranskih učinkov in ne uničuje sluznice! Alicin v telesu deluje na širok spekter mikroorganizmov, in sicer kot bakteriostatik.
Vse našteto velja le za svež sok česna, ki ga ni moč uskladiščiti. Česnove sestavine pospešujejo nastajanje limfocitov in makrofagov ter sodelujejo pri uničevanju okuženih celic, tudi tumorja. Pri prehladnih obolenjih mehčajo sluz in ga pomagajo izločati iz dihal ter jih tako razkužijo. Česen preprečuje strjevanje krvi in jo redči, znižuje vsebnost nevarnega holesterola ldl; posledično znižuje krvni tlak, odstranjuje strupe iz želodca, črevesja in tudi iz krvi. Ker pošilja maščobne zaloge na kurjenje in normalizira delovanje jeter in žolčnika, je pomemben pri hujšanju. Česen priporočajo pri glivici Candida albicans.
S kuhanjem česna nekaj snovi izgubimo, druge pa pridobimo. Mariniran česen je vsebinsko skoraj tako bogat kot starano vino.
Dva praktična nasveta: če česen stremo in zmešamo z enako količino medu, dobimo zdravilo zoper prehlade in astmo. Iz sveže stisnjenega soka česna in enake količine oljčnega olja pa naredimo mazilo zoper ekceme, bradavice, lišaje in izpadanje las. Neprijeten vonj česna prekrijejo: peteršilj in cvetovi poprove mete, oljčno olje, ovčji ali kozji sir in vse marinade. Pri tem pa česen prav nič ne izgubi.
Čebula zdravi sedem bolezni
Več kot potočimo solz ob rezanju – bolj zdrava in učinkovita je. Lahko jo uživamo surovo, kuhano, dušeno ali pečeno. Že pol čebule na kruhu lahko odpravi pekočo zgago. Toda čebuli naj se izognejo oboleli na želodčni sluznici. Že nekaj požirkov vode, v kateri smo namakali rezino čebule, odpravi krče pri dojenčkih. Vonjanje hlapov prerezane čebule odpravlja nahod in blaži astmo, kuhana čebula z medom pa zdravi kašelj. Pomaga tudi topli obkladek iz na masti prepražene čebule. Surova čebula zdravi glavobol, boleča vneta mesta, rahle ozebline in otekline po pikih žuželk. Sok surove čebule preprečuje izpadanje las in prhljaj, zdravi tudi krhke nohte.
Nekje sem prebrala, da znižamo visoko telesno temperaturo, če čebulo ovijemo okrog podplatov, vnete oči pa masiramo z mlekom, v katerem smo skuhali čebulo. Sveža čebula v solati z oljčnim oljem in peteršiljem zdravi živce in nervoze, hkrati poveča pretočnost krvi, saj znižuje slab holesterol in povišuje dobrega. Čebula ima insulinu podoben hormon, zato je priporočljiva za diabetike. Čebulna juha pa menda zdravi težave z moško potenco.
Rožmarin za boljšo cirkulacijo in krvni tlak
Rožmarin je bil skozi stoletja simbol zvestobe in vsak fant si ga je želel dobiti od ljubljenega dekleta. Nekoč so ga zažigali, da bi očistili zrak v bolnišnicah in pregnali nadležne žuželke. Ponekod v Sredozemlju po grmih rožmarina razprostirajo perilo, ki se navzame močnega vonja in odvrača molje.
Rožmarin je začimba, ki pospešuje cirkulacijo krvi, znižuje visok krvni tlak in zvišuje nizkega. Pospešuje nastajanje in izločanje želodčne kisline in žolča, preprečuje napenjanje, pomaga pri zaprtju, ženskam pa uravnava menstruacijo.
Rožmarin s svojimi olji pomirja telo in duha, kopeli z njim pa so blagodejne za revmatike, depresivne, utrujene ... in ljudi z ledvičnimi in s kožnimi obolenji. V kulinariki je rožmarin zelo primeren za meso perutnine, jagnjetino, divjačino, zajčje in svinjsko meso. Nepogrešljiv je v enolončnicah in na pici.
Vendar pazite: rožmarina ne smejo uživati nosečnice, ker spodbuja krče.
Meta pomirja
Meni so v spominu mamini metini štruklji. Meta je rasla vsepovsod, močno je dišalo po njej in celo mladi mucki so bili omamljeni od njenih vonjev ... Zdaj vem, zakaj. Zaradi mentolov, metinih dišečih olj. Okrog mete je bilo vedno rastišče pelina ali krompirjeva njiva. Oboje meto spodbuja k rasti.
Mete je več vrst; jaz doma gojim poprovo meto, ki je najbolj bogata z mentolom in mentonom v njenem olju. Uporabljam jo v vseh sladkih jedeh, v napitkih, prelivih in v čaju. Nepogrešljiva je pri jedeh na žaru in ribah, v marmeladah in solatah, zlasti s fižolom, saj preprečuje napenjanje. V živilski industriji njeno eterično olje največ uporabljajo za likerje, brezalkoholne pijače, sirupe, slaščice, tudi za kozmetične izdelke. Je tudi zeliščna sestavina za grgranje za pomiritev ust in grla.
Meta pomirja: njen čaj ustavlja žolčne napade, saj pospeši izločanje žolča; uspešno odpravlja želodčne, črevesne in menstrualne krče, preprečuje napenjanje, ustavi siljenje na bruhanje, uravna »nervozno srce«, pomaga dihati ob nahodu, uspešno odpravi celo hipohondrijo! Za pomiritev telesa pri duševnih težavah je dobro meto kombinirati s hmeljem, meliso, sivko, rmanom in baldrijanom. Kopel iz poprove mete lajša revmatične težave in pomaga čistiti kožo.
V kulinariki je meta priporočljiva, ko kuhamo stročnice, da bo manj napenjanja in plinov. Meta ne sme manjkati v štrukljih, saj jim – poleg pehtrana – daje aromatičen vonj. Posušene metine liste lahko zdrobimo in jih pomešamo med kumino, janež in koromač. Nastane dobra začimbna mešanica za marinade, za kuhanje stročnic in za nekatere slaščice.
Brin je naravni razkuževalec
To trditev potrjujejo tudi znanstvene raziskave. Zaradi eteričnih olj dišijo tudi brinove vejice in moja mama jih je večkrat zažgala ter z njimi razkuževala omare in prostore. Znanstveniki pravijo: »Kamor ne sežejo antibiotiki, sežejo brinove jagode.« V njihovi lupini so varovalne smole, eterična olja, organske kisline, dišeča kafra in flavonoidi. So torej močno aromatične in če jih stremo, sta morda že dve kroglici dovolj za lonec enolončnice ali pečeno kračo. Brinove jagode vežejo odvečne maščobe; ker imajo večkrat nenasičene maščobne kisline, pa zagotavljajo, da bo holesterol ostal v tekoči obliki.
Sestavine v brinju uničujejo vnetne bakterije v mehurju in sečnih poteh, spodbujajo pa razvoj dobrih bakterij v črevesju. Zato so brinove jagode ženskam v pomoč za boljšo kontrolo nad uhajanjem vode. Vendar pri vnetih ledvicah brinja ne smemo uporabljati. Marsikdo trdi, da brinovo žganje razkuži želodec in žvečenje brinovih jagod prežene zgago. Dober je tudi brinov sirup; kot otroci smo ga morali piti, da smo se obvarovali pred prehladom. Pravijo tudi, da so zmečkane brinove jagode z maslom odlično mazilo proti lišajem, čirom in oteklinam.
Šipek krepi odpornost
Za razliko od sadja na vrtu je šipek v naravi moral preživeti brez človekove pomoči, zato je zoper vreme in škodljivce razvil svoje zaščitne snovi. Vsebuje izredno močan antioksidant likopen, ki je predstopnja vitamina A; v njem so še pektini, čreslovine, rastlinske kisline (jabolčna in citronska), antociani ter veliko vitamina C in E.
Šipek krepi odpornost pred prehladi in gripo. Ugodno deluje na prebavila, zaradi sadnih kislin pospešuje izločanje seča, pri čemer ne draži ledvic. Z boljšim izločanjem seča očistimo kri soli sečnih kislin, kar je dobro zlasti za revmatike in bolnike s putiko. Šipek spodbuja izločanje ščitničnih, nadledvičnih in spolnih hormonov. Ker vsebuje kalcij, rutin in vitamin C, je naravno zdravilo proti paradentozi in drugim boleznim dlesni. Ljudsko zdravilstvo priporoča, naj pijejo veliko šipkovega čaja tisti, ki nimajo veselja do dela. Saj veste: zaradi vitamina C!
Marija Merljak in njena hčerka Mojca Koman sta skupaj napisali že dve knjigi: Zdravje je naša odločitev in Zdrava prehrana je prava odločitev. Pred izidom je tretja knjiga z delovnim naslovom Napotki za zdravo življenje. Marija Merljak je za svetovanje dosegljiva tudi po telefonu 041 647 645.
Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 56, oktober 2011.
