Sodoben pristop v medicinskem zdravljenju je usmerjen v vrhunsko diagnostiko ter precizno in ciljano zdravljenje natančno definirane bolezni. Posamezna področja medicine poznajo t. i. liaisonski pristop v zdravljenju, ki pomeni povezavo več specialistov različnih področij, ki skupno obravnavajo bolnika; navadno je bolnik hospitaliziran ali se zdravi ambulantno na določeni kliniki oz. v specialistični ustanovi; zanj je odgovoren lečeči specialist, ki po potrebi v zdravljenje pritegne drugega specialista, delujočega na drugem kliničnem oddelku ali celo v drugi bolnišnici. Gre torej za timski pristop v zdravljenju. V čem se torej integrativni pristop v zdravljenju, v moderni medicini povsem nov pojem, razlikuje od prej omenjenega liaisonskega in timskega pristopa?
Debelost kot bolezen
Do leta 1997 smo lahko debelost sicer našli na seznamu bolezni pod posebno diagnozo, vendar je nismo uvrščali med samostojne bolezni. Šteli smo jo med dejavnike tveganja za razvoj srčno-žilnih bolezni. Leta 1997, ko je število debelih v razvitem svetu doseglo 20 %, je Svetovna zdravstvena organizacija sprejela odločitev, da je debelost povsem samostojna bolezen. Glede na veljavno definicijo gre za kronično večvzročno bolezen, katere poglavitna značilnost je povečana količina oz. povečan volumen maščobe v telesu. Debelost ni vzročno povezana le z boleznimi srca in ožilja, temveč še s številnimi drugimi nevarnimi kroničnimi boleznimi, kot so zvišan krvni tlak, sladkorna bolezen tipa 2, nekatere oblike raka … Manj znano, a čedalje prepričljivejše pa je dejstvo, da je debelost telesna bolezen, ki ima psihološko ozadje.
Debelost kot težko ozdravljiva bolezen
Debelost je značilna bolezen moderne dobe. Znanstveniki se že več kot 20 let neuspešno trudijo odkriti zdravilo, s katerim bi jo učinkovito ozdravili. Zdravniki, ki se ukvarjamo z zdravljenjem debelosti, pa se spoprijemamo z eno najtežje ozdravljivih bolezni; proti zdravljenju so otroci še veliko bolj rezistentni kot odrasli. Za bolnike z debelostjo velja tudi, da pogosto recidivirajo – veliko se jih potem, ko shujšajo, znova zredi. Pogosteje se bolezen ponovi le še pri bolnikih s sindromom odvisnosti od alkohola.
Integrativni pristop kot nov model zdravljenja
Prav odpornost bolnikov z debelostjo proti različnim pristopom v zdravljenju (uporaba različnih zdravil, prehranskih dopolnil, neštetih diet, raznovrstnih oblik telesne aktivnosti za povečano porabo kalorij, korektivnih in operativnih posegov na prebavilih ...) je znanstvenike prisilila v iskanje novih strategij za obravnavo debelosti. Klinične študije debelosti namreč neizpodbitno dokazujejo, da moramo za uspešno ozdravitev zdraviti bolnika, ne le njegove bolezni. In ne le to – zdraviti moramo bolnika v celoti, ne le njegove telesne bolezni. Tako je debelost prva bolezen, pri kateri se je kot učinkovit uveljavil integrativni pristop v zdravljenju: sočasno zdravljenje telesnih znakov bolezni, uporaba različnih psiholoških prijemov, individualno odmerjena dietoterapija in aktivacijska terapija ter zdravljenje različnih spremljajočih bolezni ob debelosti. Vsaka posamezna terapija prispeva pomemben delež k uspešnosti izida zdravljenja. Pokazalo se je, da se pri integrativni obravnavi pomembno zmanjša število bolnikov, pri katerih se bolezen ponovi in pomembno poveča število tistih, ki vztrajajo v procesu zdravljenja še potem, ko so dosegli želeno nižjo težo. Dolgoročno vzdrževanje nižje teže po hujšanju je namreč pomembnejši kriterij uspešnosti zdravljenja kot hitrost hujšanja.
Dolgoročno vzdrževanje nižje teže po hujšanju je namreč pomembnejši kriterij uspešnosti zdravljenja kot hitrost hujšanja.
Uporaba modela, ki obravnava bolnika in ne le njegove bolezni, ki ob telesni bolezni upošteva tudi psihološke značilnost bolnika, je nova pot v moderni medicini, pot upanja za bolnike in velik izziv za zdravnike. Iz zaverovanosti v individualnost jih namreč usmerja k medsebojnemu povezovanju. Nov model pa navaja tudi k razmišljanju o reorganizaciji bolnišničnega zdravljenja in ustanavljanju »bolnišnic za bolezni«, torej ustanov, v katerih ne bo nepreglednega števila različnih oddelkov, marveč bo v vsaki ustanovi potekala celotna diagnostika in kompletno zdravljenje le posamezne bolezni.
In kje je Slovenija
V Medico centru v Ljubljani uporabljamo integrativni model zdravljenja debelosti od leta 1998. Ponašamo se z dejstvom, da smo eni prvih v svetu, ki smo z vso resnostjo in strokovnostjo razvijali vse terapevtske pristope v zdravljenju debelosti. Poleg splošno znanih, ki so usmerjeni v telesni vidik, smo in še vedno gradimo raznolike psihološke pristope in iščemo poti do bistva bolnikov z bolezensko debelostjo. Le z razumevanjem bistva smo namreč lahko uspešni v njihovem zdravljenju.
Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 34, poletje 2009.
