Urinska inkontinenca je nehoteno uhajanje urina. Pri ženskah je dvakrat pogostejša kot pri moških, predvsem zaradi razlik v zgradbi sečil ter sprememb v nosečnosti in pri porodih. Najpogosteje se pojavi pri starejših ženskah, a še zdaleč ne pri vseh. Možnosti zdravljenja in ozdravljenja obstajajo v vseh starostnih skupinah, le zadrego, ki je pogost spremljevalec urinske inkontinence, je treba premagati in težave opisati zdravniku. V veliko pomoč bolnikom pa je tudi društvo Mena.
Društvo Mena je vseslovenska humanitarna organizacija za pomoč ženskam, ki imajo težave z nehotenim uhajanjem vode, težave v zvezi z menopavzo in ginekološke težave. Prednostna naloga društva je podpora bolnicam z urinsko inkontinenco. Zato v društvu dela asist. Dejan Ognjenovik, dr. med., specialist ginekologije in porodništva, sicer zaposlen v Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj, kjer se med drugim ukvarja z zdravljenjem urinske inkontinence. V delo društva je vključena tudi psihologinja Darka Bajec, saj je psihično nju urinske inkontinence.
Žal ne vemo, koliko je v Sloveniji bolnikov, ki imajo urinsko inkontinenco. Podatek, da Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije letno izplača okoli 13,5 milijona evrov za izdajo medicinsko-tehničnih pripomočkov za inkontinenco, govori sam po sebi, da je prizadetih z inkontinenco več, kot si mislimo, posebno če prištejemo tudi tiste ženske, ki si same kupujejo inkontinenčne predloge (vložke).
Društvo Mena danes šteje preko 500 članic in članov ter nima članarine. Vse naše usluge so za uporabnike (za člane in nečlane) brezplačne. Sem sodijo svetovanja ginekologa in psihologinje, predavanja s svetovanji, laična svetovanja po telefonu in osebno med uradnimi urami, ki so od ponedeljka do četrtka od 9. do 12. in od 14. do 15. ure, tel. št. (02) 320 20 75 in 040 462 029. Odgovarjamo tudi na forumu Inkontinenca na Med.Over.Net.
Ministrstvo za zdravje je leta 2007 društvu Mena podelilo status humanitarne organizacije. Društvo je svetovalno, izobraževalno in strokovno podkovano, saj po Sloveniji sodelujemo z večjim številom ginekologov, ki se ukvarjajo z zdravljenjem urinske inkontinence. Menim, da tovrstno zdravljenje sodi v področje ginekologije, ker je urinska inkontinenca velikokrat povezana s statiko rodil, seveda pa ob tem ne zanemarjamo pomoči urologov.
Društvo deluje na državni ravni in po različnih krajih Slovenije prireja različna predavanja, predvsem o urinski inkontinenci. Želimo namreč ozavestiti ženske, da je inkontinenca ozdravljiva motnja in naj čim prej pristopijo k zdravljenju, saj je lahko dolgotrajno. Ob tem se je potrebno zavedati, da se urinska inkontinenca sama od sebe ne poslovi, ampak se stanje z leti slabša, takrat pa je tudi zdravljenje veliko težje. Zastrašujoč je podatek Mednarodnega združenja za inkontinenco, da 70 odstotkov žensk nikoli ne pristopi k zdravljenju inkontinence. Naša velika želja je razbliniti tabu, ki ga urinska inkontinenca v 21. stoletju predstavlja ne samo med ljudmi, ampak tudi med zdravstvenimi delavci. Slednjim sem sama že nekajkrat predavala na podlagi lastnih izkušenj, saj sem se z vsemi vrstami urinske inkontinence bojevala tudi sama.
Operativno zdravljenje urinske inkontinence TVT (nenapetostna podpora sečnice) je maloinvazivni operativni poseg, pri katerem operater pod srednji del sečnice vstavi trak iz sintetičnega materiala. Tako sečnica zdrži povečan pritisk v trebušni votlini. Poseg se lahko opravi v lokalni, področni ali splošni anesteziji in traja približno 20 do 30 minut. Bolnica se praviloma lahko vrne domov še isti ali naslednji dan po operaciji. Z operativnim posegom TVT se odpravi samo stresna urinska inkontinenca. Če je prisotna tudi urgentna inkontinenca, jo je treba zdraviti na konservativen način s treningom mehurja, Keglovimi vajami in z zdravili, ki jih vedno predpiše zdravnik.
Ker smo neprofitna ustanova, nam največje težave pri delu povzroča pomanjkanje finančnih sredstev, saj ima naša država žal še vedno premalo posluha za inkontinentno bolnico. Tudi farmacevtska podjetja imajo za naše delo premalo posluha, čeprav je ta problematika v naši družbi zelo pereča in boleča, saj zaradi urinske inkontinence razpadajo partnerske zveze, pa tudi služba se lahko izgubi. Naše delo sofinancirajo Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v RS (FIHO9), Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, Območna služba Maribor (z javnimi deli) in nekaj Mestna občina Maribor, veliko pa delamo brezplačno. Tako vsako leto dosežemo zastavljene cilje.
Želimo si, da bi naši preventivni programi na področju urinske inkontinence, ki jih izvajamo na državni ravni, v prihodnje bili sofinancirani tudi s strani ZZZS in Ministrstva za zdravje. Hkrati upamo, da bodo na omenjenih institucijah prisluhnili tudi potrebam uporabnic, in ne samo stroke, ki danes kroji usodo inkontinentne bolnice.
Na podlagi svojih osebnih izkušenj in poznavanja področja menim, da ZZZS nameni premalo denarja za zdravljenje urinske inkontinence. To še posebno velja za tvtoperacijo, s katero se zelo uspešno zdravi stresna urinska inkontinenca. Po operaciji bolnica ne potrebuje več vložkov in kakovost življenja se ji spremeni tako močno, da lahko zaživi popolnoma normalno življenje. Poleg tega je po mojih informacijah za tvtoperativni poseg na ginekološki kliniki v Ljubljani celo triletna čakalna doba.
Najpogostejša vprašanja o urinski inkontinenci
Odgovarja asist. Dejan Ognjenovik, dr. med., specialist ginekologije in porodništva
Kaj je urinska inkontinenca?
Letos smo delo društva razširili še s pomočjo moški populaciji. Ker se v Sloveniji letno odkrije 600 novih primerov raka na prostati, moške spodbujamo k preventivnim pregledom za določanje psa-vrednosti. Preiskava, za katero je v laboratoriju treba oddati le nekaj kapljic krvi, lahko prepreči najhujše.
Urinska inkontinenca po definiciji Mednarodnega združenja za kontinenco je nehoteno odtekanje seča, ki ga lahko objektivno dokažemo in bolnici (bolniku) predstavlja socialni in higienski problem.
Katere vrste urinske inkontinence poznamo?
Razdelimo jih lahko na dve veliki skupini: absolutno (prirojene anomalije sečil, pridobljene nepravilnosti – fistule) in relativno (stresna, urgentna, overflow inkontinenca in inkontinenca zaradi nevrogenega mehurja).
Koga urinska inkontinenca najpogosteje prizadene?
Najpogosteje prizadene ženske v pomenopavzalnem obdobju, vendar imajo tudi mlajše ženske lahko simptome urinske inkontinence.
Ali so simptomi različni pri moških in ženskah?
Razlike v simptomih pri moških in ženskah ni, lahko je razlika samo v jakosti pojavljanja simptomov.
Ali so simptomi kaj drugačni pri mlajših osebah?
Posebnosti pri mlajših ženskah niso nič različne od posebnosti pri starejših ženskah. Simptomi so enaki in kvaliteta življenja je zmanjšana tako pri mlajših kot tudi pri starejših ženskah.
Ali so simptomi drugačni pri osebah, ki se veliko ukvarjajo s športom?
Pri ženskah, ki se ukvarjajo s športom, so simptomi inkontinence bolj izraziti, če gre za stresno obliko urinske inkontinence, to je inkontinenca, ki se pojavi ob naporih.
Ali je pojav urinske inkontinence odvisen od števila porodov?
Ni dokazov o povezavi med številom porodov in pojavom simptomov inkontinence. Bolj je pomembno pravilno in strokovno vodenje porodov, vendar pa ni izključen pojav urinske inkontinence pri ženskah z ohlapnimi mišicami medeničnega dna.
