Ljudje smo stalno izpostavljeni patogenim organizmom (npr. virusom ali bakterijam, ki povzročajo bolezni), a nas večina ostaja zdravih. Za ohranjanje zdravja se v našem telesu nenehno odvija boj proti najrazličnejšim škodljivim notranjim ali zunanjim vplivom; obrambni, imunski sistem pa ves čas odstranjuje napadalce, ki vdirajo v naše telo. Zbolimo takrat, ko je obrambna sposobnost našega telesa oslabljena, ko so mikrobi zelo številni ali močno patogeni. Ključno vlogo pri podpori obrambnemu sistemu ima naša prehrana. S hrano telesu zagotovimo energijo za celične procese in hranilne snovi (npr. vitamine in minerale), ki so nujni za nemoteno delovanje imunskega sistema. Pri velikem naprezanju (ki ga včasih niti ne opazimo) se lahko človek tako izčrpa, da je ogrožen njegov imunski sistem. A začnimo na začetku.
Ko novorojenček prijoka na svet, se znajde v okolju, ki ga njegova koža in notranjost dotlej nista poznali. Proti mikroorganizmom in tujkom se brani s tako imenovanim prirojenim imunskim sistemom. Zanj je značilno, da je nespecifičen in brez imunskega spomina. Prvo zaporo za mikroorganizme in druge tujke seveda predstavljajo koža in sluznice. Če pa tujkom uspe priti globlje (preko kože ali sluznice dihalnega, prebavnega, urinarnega trakta oz. nožnice), se mora v obrambo vključiti prirojeni imunski sistem, kar se vidi oz. občuti kot vnetje (pordelost in bolečina na vnetem mestu, vročina). Vnetni odgovor predstavljajo npr. fagocitne celice, ki s pomočjo encimov »jedo« oz. razgrajujejo tuje celice oz. snovi, ki so za organizem tujki. Poleg prirojenega imunskega sistema novorojenčka v prvih dneh dodatno varujejo še snovi, ki jih je dobil od matere in jih še naprej dobiva z materinim mlekom. A otrok mora postopoma začeti graditi lasten, t. i. pridobljeni imunski sistem. Gradi ga tako, da »odgovori« na posamezne »tujke oz. vsiljivce«, ki jih sreča v okolju (npr. v sobi, okoli hiše, na ulici, v zemlji itd.). Do odgovora pride šele po nekaj dneh ali tednih, in sicer s tvorbo celic, imenovanih limfociti T in B. Za pridobljeni imunski sistem je značilno, da je specifičen (tj. usmerjen proti točno določenemu tujku) in ima imunski spomin. Slednji omogoča, da je ob ponovnem stiku z istim tujkom odziv hitrejši in močnejši, in tako se organizem hitro ubrani napadalcev.
Iz povedanega je razvidno, kako zelo je pomembno, da se otrok od ranega otroštva v primerni obliki sreča z mikroorganizmi in drugimi tujki iz okolja (t. i. »sprejemljivo umazanijo«) in da v tem obdobju razvije pridobljeno imunost. Če se to obdobje zamudi, je možno, da se kasneje pojavijo prekomerni imunski odgovori (alergije) na razne, sicer običajne, snovi iz okolja. Lahko zaključimo, da je zaradi preveč čistega okolja in hrane otrokov imunski sistem premalo aktiven, in to lahko kasneje vodi do preobčutljivostnih reakcij na snovi iz okolja.
1. Prirojeni imunski sistem – deluje takoj in nespecifično
Če si predstavljamo, da je mikroorganizem ali neka tuja snov prodrla preko kože ali sluznice globlje v obtok, se takoj kot naslednja (druga) ovira zoperstavijo »bojevniki « – bele krvne celice (levkociti) prirojenega imunskega odgovora. Sem štejemo fagocitne celice (nevtrofilci, makrofagi, mastociti), bazofilce, eozinofilce in naravne celice ubijalke. Te celice se nahajajo tako v limfnem kot v krvožilnem sistemu. Limfno ožilje je skoraj tako razprostranjeno kot krvno ožilje. V limfo se vključujejo (preko medceličnine) izločki celic in vse snovi oz. tujki, ki so slučajno vdrli preko prve ovire (kože ali sluznice) v telo. Limfa se nadalje steka v krvni obtok. Pri uničenju oz. odstranitvi tujka imajo ključno vlogo fagocitne celice (iz skupine levkocitov), ki s pomočjo encimov razgrajujejo (»jedo«) tujke.
Prirojeni imunski sistem se postavi v bran ob vsakem napadu – ne glede, ali je tujek že bil kdaj v organizmu ali ne; nima torej imunskega spomina.
Poleg samega odstranjevanja mikroorganizmov in drugih tujkov pa prirojeni imunski sistem omogoča tudi aktivacijo pridobljenega imunskega sistema.
Agranulocitoza
Agranulocitoza je akutno bolezensko stanje, za katerega je značilno drastično znižanje števila belih krvnih celic (levkocitov) iz skupine granulocitov – to so nevtrofilci, eozinofilci in bazofilci, ki so prva linija celic, ki se bojujejo proti različnim tujkom. Na ta način organizem ostane brez zaščite in npr. bakterije, ki so se dotlej – kot običajno – nahajale na koži ali na sluznici, začno vdirati v notranjost (pojavijo se lahko vnetje oči, okužbe dihalnih poti, razjede na koži, v črevesju itd.), zaradi česar lahko človek resno oboli ali celo umre.
Agranulocitozo lahko povzročijo tudi nekatera zdravila, droge ali sevanja (npr. žarki gama). Pri zdravljenju z zdravili, za katera se ve, da lahko povzročijo agranulocitozo, je potrebno stalno spremljanje bolnika in prilagajanje terapije.
Emilija Pavlič, znana strokovnjakinja za prehrano in izkušena kuharica, je v svoji knjigi »Mamica, nauči me kuhati« podala koristne kuharske nasvete in misli – za vsak mesec posebej, s čimer je opozorila na pomen uporabe sezonske zelenjave in sadja. Pomembni splošni napotki pri kuhanju, ki so nam premalo v zavesti, pa so naslednji:
- nikoli in nikdar ne smemo segrevati maščobe!
- treba je jesti stročnice!
Pa poglejmo slastno jed, ki so jo radi pripravljali naši predniki: frtalja z divjim koromačem in sirom, za 5 oseb:
Pest divjega koromača, 10 jajc, 5 žlic oljčnega olja, 5 žlic naribanega parmezana. Namesto koromača lahko vzamemo druga spomladanska zelišča.
Vejice koromača operemo, narežemo in v stepena jajca dodamo koromač in parmezan. V segreto ponev damo olje in vanj takoj vlijemo pripravljeno jajčno zmes. Temperaturo malo povišamo, na mehko spečemo, odmaknemo, počakamo minuto ali dve in nato zmešamo.
2. Pridobljeni imunski sistem – specifičen odziv
Pridobljeni imunski sistem prepoznava in ločuje med lastnimi in tujimi antigeni. Antigen je vsaka snov (npr. del virusa, bakterije ali rakave celice, toksini itd.), ki lahko povzroči imunski odziv. Kemijsko so to večinoma beljakovine, včasih pa tudi veliki polisaharidi in lipidi. Ob stiku z zunanjimi antigeni se aktivirajo posebne bele krvne celice, imenovane limfociti T in B. Aktivirani limfociti B (plazmatke) proizvajajo protitelesa. Ta proces aktivacije lahko traja nekaj dni ali tednov. Sproščena protitelesa so velike beljakovinske molekule, imenovane imunoglobulini. Zanje je značilno, da specifično prepoznavajo točno določen antigen, se vežejo nanj in ga na ta način nevtralizirajo.
Za pridobljeni imunski sistem je značilno to, da se del limfocitov T in B ohrani v obliki spominskih celic. To pomeni, da naslednjič, ko bo organizem prišel v stik s podobnim antigenom, ne bo potreboval več dni za prepoznavanje tujka, ampak se bo takoj aktiviral in se odzval še močneje kot prvikrat, kar pomeni, da se bo organizem takoj ubranil npr. pred virusom, ki ga je napadel.
Na tej osnovi temeljijo tudi cepljenja. S cepivom namreč pridemo v stik z oslabljenimi ali celo mrtvimi deli mikroorganizmov, se nanje odzovemo s tvorbo protiteles in shranimo spominske celice. Če kasneje pridemo v stik s pravim mikroorganizmom (proti kateremu smo se cepili), imamo že pripravljen nabor limfocitov T in B ter lahko takoj pričnemo s proizvodnjo specifičnih protiteles in odstranitvijo napadalca.
Včasih se imunski sistem lahko tudi zmoti in lastne celice oz. antigene prepoznava kot tuje, jih napada ter odstranjuje. V tem primeru govorimo o avtoimunih boleznih, kot so npr. revmatoidni artritis, luskavica, Crohnova bolezen itd.
Kaj so osnovni gradniki imunskega sistema?
Kot smo dejali že uvodoma, ima ključno vlogo pri podpori obrambnega sistema naša prehrana. Hrana mora biti energijsko dovolj bogata, da lahko potekajo izgradni procesi, poleg tega pa mora vsebovati tudi vse gradnike. Zelo pomembno je, da s hrano dobimo esencialne aminokisline: fenilalanin, valin, treonin, triptofan, izolevcin, metionin, levcin, lizin; v otroški dobi pa je treba prišteti še: cistein, tirozin, histidin in arginin. To so tisti osnovni gradniki, ki jih človek ne more tvoriti sam, ampak jih mora dobiti s hrano. Posebno mesto med aminokislinami ima glutamin, ki je nujen za dobro delovanje imunskega sistema. Beljakovinska hrana (jajca, meso, ribe, mleko, sir ... pa tudi stročnice), kjer so prisotne vse aminokisline (esencialne in neesencialne), je nujna za izgradnjo beljakovinskih molekul našega telesa – torej tudi imunskega sistema. Za dobro delovanje imunskega sistema so potrebni tudi določeni minerali in vitamini, kot je npr. folna kislina, ki omogoča dokončen razvoj levkocitov. Folna kislina se nahaja v zeleni, listnati zelenjavi (lat. »folium« pomeni »list«). Tako kot vedno tudi tokrat opozarjamo v prvi vrsti na pomen zdrave prehrane; učinkovito podporo imunskemu sistemu pa dajejo tudi kvalitetna prehranska dopolnila in zdravila rastlinskega izvora. Ti pripravki so pomembni pri posebnih stanjih (bolezni, dodatni napori ...) in okrepitvi imunskega sistema.
Ko smo zaužili vse potrebne gradnike za ustvarjanje celic našega imunskega sistema, pa moramo imeti dovolj duševnega miru in počitka, da se ta sinteza v našem telesu izpelje. K temu pripomore dovolj spanja in gibanja na svežem zraku.
POVEZANI ČLANKI:
- Imunski sistem v nadaljevanjih: Uvod (NL 50),
- imunski sistem in imunski odziv – dogajanje na celičnem nivoju (NL 51),
- zakaj je črevesna flora tako zelo pomembna (NL 52),
- nastajanje protiteles in pomembnost slehernega gradnika (NL 53),
- »zunanja obramba« – koža in sluznice (NL 54),
- imunost v različnih starostnih obdobjih (NL 55),
- obremenitve imunskega sistema,
- cirkadiani ritem in imunski sistem,
- cepljenje.
Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 51, marec 2011.
