V aprilski številki revije Naša lekarna smo si pogledali, zakaj je črevo tako zelo pomembno pri ohranjanju močnega in stabilnega imunskega sistema, tokrat pa bomo na kratko razložili, kateri so glavni bojevniki imunskega sistema.
Del imunskega sistema imamo razvitega že ob rojstvu, torej je prirojen ali nespecifičen (naravna odpornost). Del pa se ga razvije šele po rojstvu, ko se imunski sistem glede na potrebe uči in si zapomni; zanj pravimo, da je pridobljen ali specifičen in se razvija praktično vse življenje.
Ko bakterijam ali virusom uspe premagati ovire, kot so koža ali sluznice, in pridejo v naše telo, pravimo, da je prišlo do okužbe. Prvi se na mestu okužbe pojavijo nevtrofilci, ki so najbolj številne in najbolj pomembne celice naravne odpornosti. Takoj za njimi pridejo na mesto vdora tujkov makrofagi. Ker tako eni kot drugi »požirajo « bakterije, jih s skupnim imenom imenujemo fagociti. Celice s takšno sposobnostjo, ki so razporejene po krvi in tkivih, so stražarji našega telesa. Spadajo v skupino levkocitov. Poleg nevtrofilcev, makrofagov in naravnih celic ubijalk je za zgodnjo obrambo organizma zelo pomemben tudi sistem komplementa, ki ga sestavljajo posebne beljakovine krvne plazme. Makrofagi imajo poleg uničevanja in požiranja bakterij tudi nalogo, da dajejo znak za preplah najbližjim višjim obrambnim silam, to je specifičnemu imunskemu sistemu.
Celice pridobljene imunosti delimo v dve veliki podskupini. V prvo spadajo limfociti T, v drugo pa limfociti B. Naloga limfocitov B je, da izdelujejo zelo specifično, za vsakega sovražnika posebej izdelano orožje: protitelesa.
Emilija Pavlič, znana strokovnjakinja za prehrano in izkušena kuharica, je v svoji knjigi Mamica, nauči me kuhati lepo zapisala za mesec maj: V maju je res lepo kuhati. Pa saj nam skoraj ni treba kuhati! Za nekaj mesecev si lahko malce oddahnemo pri kuhanju, predvsem pa pri peki slaščic. Škoda dela, časa in zdravja. Raje naberimo jagode in češnje ali pa jih kupimo na tržnici. Operimo jih in že so na mizi! Peka peciv ob obilici svežega sadja je žalitev letnega časa ... Mesec maj je preizkušnja. Hočemo ali nočemo biti zdravi in pripravljati jedi, primerne letnem času? V maju so sardele iz morja najbolj okusne, ker niso mastne; zato jim pravimo majske sardele. Maj je tudi čas, ko si privoščimo svežih sardonov, ki so običajno še boljši kot sardele in še lusk nimajo. Razen rib, mladega krompirja in graha pa naj bodo naši majski obroki v glavnem surovi. Prvih jagod, češenj, špinače in krompirja se je treba do sitega najesti.
Protitelesa so beljakovinske molekule, ki se specifično vežejo na antigen (to je običajno povzročitelj bolezni, npr. virus ali bakterija) in tako ustavijo nadaljnje širjenje sovražnika. Naš obrambni oziroma imunski sistem pa ima sposobnost, da se lahko namnoži: po aktivaciji limfocitov, ki so specifično prepoznali antigene povzročitelja bolezni, se polovica limfocitov razvije v celice, ki neposredno sodelujejo pri imunskem odzivu, približno polovica pa jih ostane v pripravljenosti kot spominske celice. Te celice se pri ponovnem vdoru istega povzročitelja veliko hitreje in močneje aktivirajo ter s tem zajezijo okužbo in nastanek bolezni. To je imunski spomin, ki je za človeka koristen. V primerih, ko si naš imunski sistem zapomni snov, ki za človeka ni usodna (npr. cvetni prah), in se nanjo prekomerno odzove, pa gre za pojav alergije.
Rdeče krvničke ali eritrociti so najštevilnejše celice v človeškem telesu. Vsaka osma celica je eritrocit.
Vse krvne celice (bele in rdeče krvničke, krvne ploščice) izvirajo iz kostnega mozga. Med bele krvničke uvrščamo: limfocite T in B, naravne celice ubijalke, makrofage, granulocite, bazofilce, mastocite, dendritične celice in nevtrofilce. Vse na tak ali drugačen način sodelujejo v obrambi pred virusi in bakterijami.
Okužbe z virusi in bakterijami v maju in poletnih mesecih niso na vrhuncu. A to je tisti pravi čas, da gradimo svoj imunski sistem. Kot smo omenili na začetku nadaljevanke o imunskem sistemu, je treba zanj skrbeti skozi vse leto, in ne samo jeseni, ko so nam okužbe že za petami. Stopamo v čas leta, ko lahko za svoje zdravje naredimo največ. Na njivah že poganja prva solata, mlada špinača, redkvice in še kaj bi se našlo. Ni boljšega zdravega obroka od sezonske solate. Že ptički na strehah čivkajo o pomenu zdrave prehrane za naše zdravje. Vreme in dolžina dneva sta naklonjena gibanju v naravi. Tek, sprehodi, kolesarjenje, rolanje … Spravimo naša telesa v kondicijo in jeseni nam bodo hvaležna. Nedvomno bo zato konec leta kakšen prehlad manj ali pa ga bomo vsaj hitreje in lažje preboleli.
POVEZANI ČLANKI:
- Imunski sistem v nadaljevanjih: Uvod,
- imunski sistem in imunski odziv – dogajanje na celičnem nivoju,
- zakaj je črevesna flora tako zelo pomembna,
- nastajanje protiteles in pomembnost slehernega gradnika,
- »zunanja obramba« – koža in sluznice,
- imunost v različnih starostnih obdobjih,
- obremenitve imunskega sistema,
- cirkadiani ritem in imunski sistem,
- cepljenje.
Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 53, maj 2011.
