in vse mogoče izpeljanke iz te čarobne besede pomladi in zgodnjega poletja. Biti lep danes pomeni biti vitek. Biti vitek pa pomeni tudi biti zdrav. Večina ljudi se je v življenju že srečala z dietami, nekateri ljudje, predvsem ženske, so na dietah kar vse svoje življenje. Če je dieta zdravo prehranjevanje in veliko gibanja, je to seveda dobro. Če pa je dieta občasno stradanje brez kakršnekoli telesne aktivnosti, je to seveda slabo in škodljivo. Praviloma je takšna dieta tudi neučinkovita. Preberite, kako pred smukom v kopalke izgubiti odvečne kilograme in predvsem, kako želeno težo tudi ohraniti. Prav to je najtežji del shujševalnih kur.
Vitki s spremembo življenjskega sloga
Čezmerno telesno težo največkrat dojemamo kot lepotno pomanjkljivost, ki zakrije celo druge dobre lastnosti človeka. Še ne dolgo tega so bili ljudje pogosteje lačni kakor siti, zato je bila »krepka postava« znak blagostanja, sitost pa znak bogastva. Nasprotja so tudi danes, ko se v nekaterih delih sveta bojujejo z lakoto, v drugih pa je blagostanje privedlo do nove kronične bolezni – debelosti.
Zakaj se pojavi debelost
Nekateri za povečevanje telesne teže krivijo družinska praznovanja, veselice, piknike in druga srečanja, ki navadno ne minejo brez posedanja ob obloženi mizi. Vzroke za pojavnost debelosti lahko razvrstimo v tri skupine:
- zmanjšana telesna aktivnost,
- povečan vnos hrane,
- dednost.
Dejavniki se prepletajo in večina izmed nas je že doživela, da je ob zmanjšani telesni aktivnosti čutila še večjo lakoto. Res je, da so vzroki za zvečano telesno težo občasno v motenem delovanju ščitnice; včasih so posledica jemanja določenih zdravil, npr. jemanja nekaterih kontraceptivov, antidepresivov, zdravil za zdravljenje sladkorne bolezni ali celo zdravil za zdravljenje depresije.
Večinoma pa je hrana tista, ki je vzrok za večanje telesne teže. Ne smemo pozabiti tudi na skrite maščobe in sladkor, ki so v mesu, sladoledu ter sladkih in alkoholnih pijačah. Vsa odvečna energija se skladišči v maščobnih celicah. Tudi živila, ki vsebujejo pretežno ogljikove hidrate ali celo beljakovine, se ob presežku energije s pomočjo kemičnih procesov pretvorijo v maščobe.
Raziskave kažejo, da imamo Slovenci slabe prehranske navade, saj pojemo preveč mastne, začinjene in industrijsko pripravljene hrane. Energijskega presežka ne porabimo z gibanjem, saj se v službo peljemo z avtobusom ali avtomobilom, na delovnem mestu pa največkrat sedimo. V stolpnicah se vozimo z dvigalom in celo do znanca ali trgovine v bližini se ne odpravimo peš, ampak z avtom. Poleg tega v prostem času preveč časa presedimo pred računalnikom ali televizorjem. Raziskava CINDI Ljubljana je pokazala, da se debelost med odraslimi pojavlja v 21–22 % (indeks telesne mase > 30), čezmerno telesno težo pa ima kar 41–43 % prebivalcev (indeks telesne mase 25–30). V raziskavi Z zdravjem povezan življenjski slog so v Sloveniji ugotovili 15,1 % debelosti in 40 % čezmerne telesne teže.
Pri povečani telesni teži se poveča tudi prostornina maščob v telesu. Srce sčasoma postane preobremenjeno, zato se lahko njegova mišična stena zadebeli, zviša se krvni tlak in v žilah se razvija proces ateroskleroze, to pa povzroči hitrejše staranje žilja. Povečana teža otežuje gibanje, povečajo se obremenitve sklepov in človek se znajde v začaranem krogu. Namesto da bi se vedno pogosteje gibal, postane zaradi upehanosti in bolečin nedejaven.
Kdor bi rad uspešno znižal telesno težo, mora spremeniti z leti pridobljene prehranjevalne in gibalne navade. Kako reči ne mamljivim sladkim pijačam, ocvrtkom, XXL porcijam in prigrizkom, ki jim prav dodatek maščob okrepi okus?
Hujšanje naj bo postopno in vztrajno. V prvih dneh in tednih lahko zaradi diete pride do padcev krvnega tlaka, kar utegne imeti za posledico slabo počutje in omedlevico. Pomembno je, da si postavimo uresničljive cilje. Maščobne zaloge, ki jih skladišči telo, se razgradijo le, če je vnos energije dlje časa manjši od njene porabe. Kratkotrajne in intenzivne diete so pogosto mučne, saj dajejo hiter uspeh, temu pa takoj sledi še večje povečanje teže. Telesna dejavnost je nujni sestavni del hujšanja, vendar mora biti nadzorovana in postopna. Tek, kolesarjenje ali hitra hoja takoj po kosilu, ko mora telo prebavljati zaužito hrano, niso priporočljivi.
Strokovnjaki za prehrano priporočajo dosledno omejevanje vnosa maščob na največ 40 g na dan. Ker pa so maščobe pomembne pri oblikovanju okusa hrane, mnogim nemastna hrana ne tekne. Jedilnik naj vsebuje dovolj polnozrnatih živil, sadja, zelenjave, kaš, stročnic in rib. Priporočamo tudi uživanje semen (sezam, bučna semena, lan) in oreščkov.
Kdor bi rad uspešno znižal telesno težo, mora spremeniti z leti pridobljene prehranjevalne in gibalne navade.
Ker presnova zaužite hrane pomeni za organizem delo, moramo gibanje ustrezno načrtovati. Nekateri pri gibanju precenjujejo porabo kalorij. V 30 minutah teka porabimo 320 kcal (100 g medenjakov vsebuje 480 kcal, od tega 25 g v obliki maščob). Velikokrat se torej uštejemo, ko »računamo« na pomoč zgorevanja kalorij pri športnih aktivnostih.
Zelo je pomembna tudi podpora in ozaveščenost okolice, predvsem družine. Najbolje je, da se spremenjenemu življenjskemu slogu vsaj delno pridružijo tudi drugi družinski člani.
In ne pozabite: največja nagrada za spremenjen življenjski slog so dobro počutje, vitalnost in veselje ob doseženem cilju.
In še nekaj: prav je, da se nagradimo, ko dosežemo cilj. Če nam je uspelo nekoliko znižati telesno težo oziroma znižanje obdržati, si privoščimo kaj lepega. Saj ni treba, da je to le hrana!
Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 22, maj 2008.
