Zdravilom, ki vsebujejo sibutramin, je bilo v Evropski uniji izrečeno prenehanje dovoljenja za promet.
Opozorilo velja od 27.1.2010 dalje.
Debelost je bila nekdaj odraz dobrega življenjskega standarda, saj so bili ljudje pogosteje lačni kot siti. Biti lačen ali sit je bila meja med revnimi in bogatimi, kar v nekaterih delih sveta žal velja še danes. Razviti svet pa se, prav nasprotno, že leta bojuje z boleznijo današnjega časa, z debelostjo. Odstotek ljudi, zlasti otrok, ki so preveč hranjeni, drastično narašča, zato se vse pogosteje spoprijemamo z boleznimi, ki jih prinaša debelost. Kot ideal zdravja in lepote je danes cenjeno vitko telo. Modne smernice tako ne spravljajo v obup samo številnih žensk, temveč so z nekaj zamude preplavile tudi moški svet. Mogoče je začetek novega leta odlična priložnost, da opravite z odvečnimi kilogrami? Zato ne preseneča, da sta farmacija in medicina z roko v roki razvila zdravilo sibutramin (reductil) za pomoč pri hujšanju. Strokovnjaki ob tem poudarjajo, da zdravilo ni čudežno, kakor bi si marsikdo želel, in ga je treba razumeti kot pomoč pri procesu zgubljanja telesne teže, ki se začne s korenito spremembo življenjskega sloga.
Za strokovne nasvete smo zaprosili ga. Mojco Rebol Zadravec, dr. med., ki se pri svojem vsakodnevnem delu srečuje z ljudmi s preveliko telesno težo.
Kako v splošni praksi obravnavate bolnike z debelostjo?
Bolnike s čezmerno telesno težo obravnavamo celostno. Najprej na osnovi anamneze in kliničnega pregleda ocenimo njihovo telesno in psihično zdravstveno stanje. Razjasniti poskušamo vzroke, ki so privedli do povečanja telesne teže. Pomembno je ugotoviti, ali se telesna teža še povečuje ali ne in kakšen je način življenja osebe, ki jo obravnavamo. Veliko pozornosti namenimo prehranski anamnezi, podatkih o gibanju in razvadah, kot je recimo kajenje. Ob tem si pomagamo s posebnimi vprašalniki. Vedno določimo indeks telesne mase, na osnovi katerega opredelimo stopnjo povečanja telesne teže. Navadno določimo tudi vrednosti krvnega sladkorja in holesterola, po potrebi opravimo še druge laboratorijske teste ali pa osebo napotimo na dodatne preiskave.
Na osnovi zbranih podatkov se pri povečani telesni teži, ki je posledica nepravilnega prehranjevanja, odločimo za individualno svetovanje o spremembi načina življenja ali pa osebo napotimo v učne delavnice programa CINDI, ki se izvajajo v zdravstvenih domovih po vsej Sloveniji. Sprememba načina življenja zajema predvsem zdrav, uravnotežen način prehranjevanja, več gibanja, opustitev kajenja in drugih razvad.
V naši ambulanti osebam s čezmerno telesno težo najprej razdelimo sheme, ki ponazarjajo, katera živila so pri uravnoteženi prehrani priporočena in katera ne. Izbira pravih živil je namreč ključna za ohranjanje zdravja. Uravnoteženo prehrano ponazarja piramida zdrave prehrane. Vsakodnevno si moramo zagotoviti vse potrebne hranilne snovi: ogljikove hidrate, maščobe, beljakovine, vitamine, minerale in vodo. Velik pomen ima tudi zadosten vnos vlaknin, ki dajejo večji občutek sitosti, vežejo nase toksine v črevesju ter izboljšujejo prebavo. Med ogljikovimi hidrati izbiramo živila iz polnovrednih žitaric in poskušamo zmanjšati vnos enostavnih sladkorjev. Izbiramo torej živila z nizkim glikemičnim indeksom, ki po zaužitju ne povzročajo hitrega porasta krvnega sladkorja in posledično inzulina v krvi, dajejo daljši občutek sitosti in manj utrujenosti po obroku. Med beljakovinskimi živili izbiramo pusto meso, ribe, stročnice. Pri izbiri maščob imajo prednost olja rastlinskega izvora, izogibamo se živalskim maščobam; pri pripravi hrane se tudi olja dodajajo le v majhnih količinah (po žličkah), saj so izjemno kalorična. Pomembna skupina živil so mleko in mlečni izdelki, ki naj bodo iz posnetega mleka, smetani in maslu pa se je dobro odreči. Zelenjava je zelo priporočljiva, saj je vir vitaminov, mineralov, antioksidantov in vlaknin, je nizkoenergijska in dobro nasitna. Sadje se vsekakor priporoča zaradi vsebnosti zaščitnih snovi, zavedati pa se moramo, da ima sladko sadje zelo visok glikemični indeks. Sladice bi smeli uživati le v zelo majhnih količinah. Pomembno je pitje zadostne količine vode, do dva litra na dan. Ustrezen način priprave hrane je kuhanje in dušenje v pari, odsvetujemo peko in cvrtje.
Prehrana pri dieti za zmanjšanje telesne teže bi morala biti pravilna, uravnotežena, hkrati pa se mora zmanjšati celodnevni energijski vnos hranil. V naši ambulanti osebe s čezmerno telesno težo prejmejo tabele, iz katerih je razvidna kalorična vrednost posameznih živil. Spoznajo, kako velike razlike so med posameznimi skupinami živil in si pozneje lažje pripravljajo manj kalorične in zdrave obroke. Pojasnimo jim osnovno načelo zniževanja telesne teže, to je, da mora dnevna poraba kalorij presegati njihov vnos s hrano; ob tem jih seznanimo s tem, kolikšna je njihova vsakdanja dnevna poraba ter za koliko se poveča ob dodatni telesni aktivnosti. Spodbudimo jih k rednemu prehranjevalnemu režimu. Naraven ritem pojavljanja lakote je na tri do štiri ure, torej je primerno, da se prehranjujejo štiri- do petkrat dnevno. Vsak obrok naj bi vseboval sadje ali zelenjavo. Večerje ne smejo biti pozne in obilne. Po želji lahko ločujejo beljakovinske obroke od obrokov z ogljikovimi hidrati. Priporočamo, da je dnevni energijski vnos za približno 200–500 kcal manjši od pričakovane porabe, bistveno pa je, da porabe ne preseže. Ob tem naj poudarim, da seštevanje prehranskih kalorij ni pretirano zahtevno, saj gre za približne ocene, ki jih omogočajo tabele. Tehtanje in preračunavanje je potrebno le na začetku. V pomoč pri sestavi jedilnikov so jim lahko tudi razpredelnice volumskih ali utežnih enot živil in vodenje dnevnih zapisov o zaužiti hrani.
Zmanjševanje telesne teže je mnogo lažje, če se oseba veliko giblje. Za začetek priporočamo čim več hoje, hojo s palicami, plavanje. Telesno aktivnost naj bi dojemali kot vrednoto, ki je prednostna v smislu ohranjanja zdravja in jo je treba spodbujati znotraj družin.
V ambulanti splošne medicine osebe, ki si prizadevajo znižati telesno težo, naročamo na vnovične obiske, da spremljamo njihov trud in napredek ter ocenimo njihovo zdravstveno stanje. Naš cilj ni nenadno, temveč postopno znižanje telesne teže in trajna sprememba načina življenja, ki je prid zdravju osebe.
Kakšni so današnji načini zdravljenja debelosti?
Osnovni, pravkar opisani način je dieta z zmanjšanjem celodnevnega energijskega vnosa hrane in povečanje porabe energije z gibanjem. Res pa je, da se ljudje lotevajo različnih shujševalnih diet. Pogosto je njihov cilj znižanje teže, manj pa tudi ohranjanje ali izboljšanje zdravja. V zadnjem času mnogi hujšajo po 90-dnevni ločevalni dieti, učinkovita je lahko tudi Montignacova dieta. Obe sta sprejemljivi, če oseba ne pretirava s premajhnim energijskim vnosom hrane. Obstaja še vrsta hitrih diet, ki niso priporočljive, ker preveč izčrpavajo organizem, poleg tega je hitro znižano telesno težo težko obdržati. Po končani dieti izstradani in izmučeni izgubljene kilograme znova pridobijo, saj se vrnejo k staremu načinu prehranjevanja.
Pri zdravljenju bolnikov z debelostjo (ITM 30 in več), ki je posledica nepravilnega prehranjevanja, se lahko uvede podporno zdravljenje z zdravili, če jim samo z dieto ne uspe znižati telesne teže. Zdravila lahko uvedemo tudi pri bolnikih s prehransko pogojeno čezmerno telesno težo (ITM 27 in več) in sladkorno boleznijo tipa 2 ali dislipidemijo . Zdravila se smejo predpisati bolnikom, ki se ne odzovejo ustrezno na primeren shujševalni režim, ki naj bi trajal vsaj tri mesece.
Kot ste dejali, je eden od načinov tudi farmakološko zdravljenje. Katera zdravila so na voljo?
Trenutno sta v lekarnah na voljo sibutramin v kapsulah v dveh različnih jakostih in orlistat, prav tako v obliki kapsul. Sibutramin je zaviralec apetita, ki deluje na ravni centralnega živčnega sistema. Njegova aktivna presnovka zavirata prevzem noradrenalina, serotonina in manj dopamina v možganih. Poveča se občutek sitosti, nekoliko se spremeni tudi termogeneza (lastno proizvajanje toplote) v mirovanju. Orlistat pa je preparat, ki deluje lokalno, v prebavilih, in tam prepreči absorpcijo približno 30 % zaužitih maščob, sam pa se le neznatno absorbira. V času jemanja omenjenih zdravil je potrebna pravilna redukcijska dieta, sicer se želenega znižanja telesne teže ne da doseči.
Omenili ste sibutramin. Kakšne so vaše izkušnje? Morda lahko ponazorite konkreten primer bolnika, ki je učinkovito znižal telesno težo s sibutraminom?
Moje izkušnje s sibutraminom so dobre. Večina tistih, ki so ga jemali, je bila zadovoljna z učinkovitostjo in prenašanjem zdravila. Zagotavljali so, da jim je zmanjšal občutek lakote, lažje so se prehranjevali dietno in uspelo jim je zmanjšati težo. Navadno so ga jemali le nekaj mesecev, nato podporne terapije niso več potrebovali. Doseženo novo težo so obdržali, ker so korenito spremenili tudi svoj življenjski slog.
Vendar je tudi to zdravilo treba uvajati previdno. Bolnik mora imeti urejen krvni tlak, ne sme imeti obolenj srca, hujše okvare ledvic ali jeter in čezmerno aktivne ščitnice, povečane prostate, glavkoma in določenih drugih obolenj. Ne sme uživati zdravil, ki vplivajo na centralni živčni sistem ali zdravil proti migreni, ki vplivajo na serotoninski sistem. Zdravilo se ne sme uvesti ob anamnezi zlorabe alkohola, mamil ali zdravil. Prav tako ga ne predpisujemo osebam, starejšim od 65 let in mlajšim od 18 let.
Navedem lahko nekaj primerov, ko je bolnikom ob jemanju sibutramina uspelo znižati telesno težo: na primer 20-letna študentka, ki je znižala telesno težo za približno 10 kg; počuti se bolje, je samozavestnejša, bolj vesela in uspešnejša pri študiju. Drugi primer je 42-letni moški, ki se spopada z zmanjševanjem telesne teže pred načrtovanim kirurškim posegom na kolkih. Težo je znižal že za 15 kg. Tretja je 62-letna gospa s sladkorno boleznijo in povišanim krvnim tlakom; izgubila je 12 kg, počuti se bolje, lažje se giblje, več zahaja na sprehode v naravo. Znižanje telesne teže je pri njej ugodno vplivalo tudi na raven krvnega sladkorja.
V čem vidite dobro plat sibutramina in kako je z morebitnimi neželenimi učinki zdravila?
Prednost sibutramina je v tem, da se zdravilo dokaj dobro prenaša in je učinkovito, če se bolnik drži ustreznih dietnih priporočil. Učinkovina le redko povzroča neželene učinke, ki pa jih bolnik največkrat hitro prepozna. Čeprav se pojavljajo izredno redko, naj navedem nekatere možne: pospešeno utripanje srca, povišan krvni tlak, zaprtje, slabost, suha usta, nespečnost, vendar predvsem na začetku zdravljenja in v blagi obliki. Takrat svetujemo ponoven posvet z zdravnikom.
Bolniku zdravilo ne daje potuhe, saj se mora prehranjevati po načelih redukcijske diete in se gibati. Vse skupaj je lahko dober uvod v bolj zdravo in aktivnejše življenje, če je bolnik zadostno motiviran.
Kakšna je dostopnost sibutramina in kako bolnik lahko pride do njega?
Sibutramin je na voljo v lekarnah. Bolnik mora najprej obiskati zdravnika in se glede diete in jemanja zdravila posvetovati z njim. Predpiše se na bel recept, na osnovi katerega mu farmacevt izda zdravilo. Zdravilo plača sam ali zavarovalnica, če ima urejeno dodatno zavarovanje za zdravila.
Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 18, januar 2008.
