Hrana za dobro ožilje

Naše ožilje, po katerem se pretakajo kapljice življenja, uspešno opravlja svojo nalogo le, če zanj dobro skrbimo. Pri povprečnem odraslem človeku je vseh žil in kapilar kar 150 tisoč kilometrov. Je pravcato cestno omrežje, po katerem poteka urejen promet krvi s hranilnimi snovmi ali odpadki.

Žilne stene so sestavljene iz treh slojev: notranjega endotela, mehke mišice in vezivnega tkiva. Najmanjše žilice, kapilare, debele le 3 tisočinke milimetra, pa so povečini zgrajene samo iz endotela. Hitrost pretoka krvi je različna. Po arterijah teče kri najhitreje, in sicer skozi vratno arterijo kar 330 milimetrov na sekundo, skozi kapilare pa se pretaka le s hitrostjo milimeter na sekundo. Tako imajo celice dovolj časa, da iz krvi počrpajo hranilne snovi in odložijo odpadke. Če je pretok moten, kri zastaja, nastanejo krčne žile, celicam primanjkuje hrane, odpadne snovi pa se ne izločijo in postopno se zastrupljamo. Vse to govori v prid ugotovitvi, da moramo za svoje žile dobro skrbeti. Obenem moramo skrbno izbirati hrano, ki preprečuje krvne strdke in ohranja žile brez oblog, močne, prožne, pretočne in voljne.

Preprečimo strdke!

Ni novost, da strdke povzroča dolgotrajno neustrezno prehranjevanje, zato lahko z ustrezno prehrano to nevarnost tudi odstranimo in preprečimo. Zdravniki se najpogosteje pri bolnikih srečujejo že z akutnim stanjem, ki ga je potrebno takoj reševati z zdravili. Žal premnogi bolniki svojih slabih prehranskih navad in razvad, tudi po zdravniškem opozorilu, ne spremenijo in živijo po starem naprej. Manj je takih, ki se zamislijo in poglobijo v srž problema, da bi razumeli, kje so ga pri svojih prehranskih navadah polomili, in negativni proces nato obrnejo v pozitivno smer. Zdravila v skoraj vseh primerih samo blažijo posledice in preprečujejo najhujše, ne odpravljajo pa vzrokov zanje. Z ustrezno varovalno prehrano lahko že v doglednem času, v nekaj mesecih, preusmerimo negativni trend. To seveda ne velja samo za krvne strdke.

Ozaveščen človek bo vse življenje skrbel za zdravo in preventivno prehrano, bogato s sadjem in zelenjavo, z naravnimi vitamini, minerali in vlakninami ter z beljakovinami in nenasičenimi maščobnimi kislinami. V tem primeru se bo težko redko srečal s težavami, ki privedejo do strdkov. Toda tudi človek, ki ga strdki že ogrožajo, lahko še veliko stori s hrano. Omenila sem že, da je treba pri akutnih stanjih uporabljati zdravila, toda ob njih hkrati poskrbeti tudi za ustrezno hrano, da z njo spremenimo ''mehanizem'', ki vodi v tvorbo strdkov.

Že starodavno zdravilo za izboljšavo pretočnosti krvi, zapisano omenjeno na egipčanskem papirusu, je čebula. Poznejši zapiski to lastnost pripisujejo tudi česnu. Čebula ovira lepljenje trombocitov, razstaplja nastale strdke in onemogoča koagulacijo krvi zaradi mastne hrane. Zdravilen učinek naj bi imelo že 100 gramov čebule na dan, surove ali kuhane. Česen vsebuje naravni ahoen, to je snov, ki ima podoben učinek kot aspirin in deluje kot antikoagulans. Naravni ahoen poleg tega preprečuje sprijemanje trombocitov, pospešuje razstapljanje krvnih strdkov, zmanjšuje viskoznost krvi, pospešuje cirkulacijo in odstranjuje nezaželene snovi iz krvi. Pomemben je tudi adenozin iz česna, ki ima zdravilen učinek, če ga uživamo surovega ali kuhanega. Pri slednjem se ahoen še hitreje sprosti. Česen stremo, kajti tako sprostimo encime, ki spremenijo alicin v ahoen. Ta se v večji meri sprošča tudi, če je česen v kislem mediju. Zato ga dodajamo solatam. Star ruski recept pravi, da je potrebno strt česen zaliti z vodko in ga v njej namakati nekaj dni. Grški recept, ki ga poznajo po vsem Mediteranu, je strt česen v oljčnem olju, s sirom feta in peteršiljem.

Zelo zdravo živilo za preprečevanje strdkov so ribe, ki so najpomemebnejši živalski vir omega3 maščobnih kislin omega 3. To so predvsem plave ribe: sardele, skuše, losos in tune. Maščobne kisline oOmega 3 maščobne kisline iz rib zavirajo strjevanje trombocitov, znižujejo fibrinogen in pospešujejo razstapljaenje že nastalih strdkov. Ob rednem uživanju rib bodo trombociti v krvi imeli normalno diskasto obliko, brez izrastkov, s katerimi se trombociti med seboj sprijemljejo. Rdeče vino je tudi zdravilno, saj ima resveratrol, ki zavira sprijemanje trombocitov in oksidacijo nevarnega holesterola LDL, hkrati pa poviša dober HDL. Resveratrol je del skupine flavonoidov v vinu in prav vsi imajo pozitivno vlogo za zdravo kri. Ker delujejo sinergično, so še močnejši kot vitamin E. Njihova naloga je tudi ščititi vitamin C pred oksidacijo ter obnavljati mehanizem razgrajevanja strdkov.

Ozaveščen človek bo vse življenje skrbel za zdravo in preventivno prehrano, bogato s sadjem in zelenjavo, z naravnimi vitamini, minerali in vlakninami ter z beljakovinami in nenasičenimi maščobnimi kislinami. V tem primeru se bo težko redko srečal s težavami, ki privedejo do strdkov. Toda tudi človek, ki ga strdki že ogrožajo, lahko še veliko stori s hrano.

Zaščitne snovi najdemo tudi v grenivkah in nekaj malega v belem grozdju in vinu. Znanstveniki zdravilnost pripisujejo katehinom, ki jih je v rdečem grozdju in grenivkah obilo, veliko manj pa v beleim grozdju. Alkohol v vinu prav tako deluje proti aterosklerozi, povečuje koncentracijo HDL in zmanjšuje LDL, zmanjšuje sposobnost zlepljaenja krvnih ploščic in povečuje razstapljanje trombocitov. Obenem širi žile in spremeni razmerje med prostaciklini in tromboksani, torej deluje podobno kot salicilna kislina. Vse omenjeno o vinu količinsko velja samo za  količino en kozarec vina nza odraslo osebo, v večjih količinah pa alkohol škodijo, ker porabljajo vitamine. Katehine najdemo tudi v črnem in zelenem čaju; popravljajo brazgotine in poškodbe na stenah žil. Obenem preprečujejo aktiviranje trombocitov, pospešujejo njihovo razgrajevanje in zmanjšujejo odlaganje holesterola na stene arterij.

Pekoči feferoni imajo snovi, na primer kapsaicin, in ki hitro razbijajo krvne strdke. Učinkoviti zoper strjevanje krvi so tudi ingver, klinčki, kumina in kurkuma. Zlasti klinčki naj bi imeli močnejši učinek kot sintetični aspirin. Za ingver so dokazali, da deluje kot antikoagulans, aktvivna snov v ingverju pa je gingerol.

Nenasičene maščobne kisline so nenadomestljive. Omenila sem že omega 3, podobno velja tudi za druga mono- ali polinenasičena olja. Tako oljčno olje zmanjšuje lepljivost trombocitov, saj se ob uživanju poveča vsebnost oleinske kisline v membrani trombocitov, zmanjša pa delež arahidonske kisline, ki lepljivost povečuje. Britanski znanstveniki so večkrat potrdili stara priporočila, da je dobro uživati žlico oljčnega olja na tešče vsak dan. Empirično so dokazali dobrobit sredozemskega okolja. Med zelo koristna olja sodijo tudi olje pšeničnih kalčkov, arašidno, laneno, repično, sojino, arganovo, bučno, riževo, sezamovo in konopljino olje. Zlasti olje pšeničlnih kalčkov ima veliko vitramina E, ki preprečuje oksidacijo holesterola in nastajanje strdkov.

Po drugi strani pa našemu telesu močno škodijo nasičene maščobe v vidni maščobi v mesu, torej masti in loju, saj zvišujejo škodljivi fibrinogen. Prav zato se jim je potrebno izogibati, če želimo obvarovali žile. Če pa na primer zraven mastne krače uživamo tudi jedi, ki vsebujejo glutation, ta je v križnicah oziroma zelju, repi, brokoliju, cvetači, in brstičnem ohrouvtu in kuhanem krompirju, potem spodbudimo lastno telesno antioksidativno delovanje za preprečitev strdkov. Ameriški znanstveniki so ugotovili, da izpuščanje zajtrka kar za trikrat poveča nevarnost nastanka krvnih strdkov. To so podkrepili z dejstvom, da so trombociti ponoči najmanj lepljivi. Ko se človek zjutraj prebudi, se lepljivost naglo poveča. Iz neznanih vzrokov se po jutranjem obroku lepljivost spet hitro zmanjša. To obenem pojasnjuje, zakaj je statistično signifikantno največ kapi prav zjutraj.

Holesterol ni ''bavbav'', a ga moramo nadzorovati

Beseda holesterol izhaja iz grščine. »Hole« pomeni žolč, »stereos« trden in »olium« olje. Bistvena vloga holesterola je ohranjati tekoče stanje krvnega obtoka. Tudi če ne uživamo hrane s holesterolom, ga jetra sama izdelajo in je v krvi vedno navzoč, saj ga celice potrebujejo za izdelavo celičnih sten in steroidnih hormonov. Ta »bavbav« je nujno potreben za življenje! Holesterol v primerni koncentraciji kroži po krvi in skrbi, da kri s kar najmanj trenja teče po žilah. Pomemben je tako kot olje v avtomobilu. To je pozitivna stran holesterola, negativno plat pa pokaže, če ne opravlja svoje funkcije. To se zgodi tedaj, ko se holesterol izrablja ali »kvari« hitreje, kot nastaja nov. Ko se celice žilnih sten obrabijo, hkrati izločijo izstrošeniizrabljeni holesterol. Nove celice žilnih sten tako absorbirajo nov, svež holesterol iz krvi. Proces poteka neprekinjeno. Če celice sten krvnih žil propadajo hitreje, kot se obnavljajo, se v kri izloči več starega holesterola, kakor novega, svežega. Holesterol, ki nam ga izmerijo v krvi, kaže stanje našega ožilja. V krvi merimo holesterol visoke in nizke gostote in razmerje med njima. Slednjei pove, kako hitro se celice sten žil obnavljajo glede na propadanje. Holesterol visoke gostote (HDL) ljudsko imenujemo »dober holesterol«, holesterolu nizke gostote (LDL) pa pravimo »slab holesterol«.

Če razumemo proces nastajanja holesterola, se nam že na prvi pogled resda zdi smiselno uživati hrano brez maščob ali brez holesterola. A ker vemo, da holesterol nastaja v jetrih, to ravnanje ni smiselno. Dr. Frank Sax s hHarvardske univerze je ugotovil, da izogibanje hrani z maščobami zniža HDL in LDL, kar pomeni, da ohranja razmerje med njima. Zato smo enako ali še bolj izpostavljeni srčno-žilnim boleznim. Dr. James Neaton z univerze v Minnesoti je ugotovil, da so bili ljudje s prenizkim skupnim holesterolom kar dvakrat bolj izpostavljeni možganski kapi, zaradi krvavitve skozi krhke stene kapilar v možganih. Izraelski in avstralski raziskovalci so ločeno ugotovili, da je uživanje avokada, mandljev in oljčnega olja, ki vsebujejo nenasičene rastlinske maščobne kisline omega 3 in omega 6 ter omega 9, pravilno znižalo skupni holesterol in zelo popravilo razmerje med HDL in LDL v pozitivnoi smeri.

Še večji varovalni učinek imajo prehranska dopolnila, ki vsebujejo olja iz soje, riževih otrobov in pšeničnih kalčkov, če jih uživamo skupaj z naravnimi prehranskimi dopolnili, bogatimi z vitamini B. Tako povečujejo izkoristek esencialnih maščobnih kislin. Zato priporočam dva- do štirikrat na teden uživanje rib, bogatih z omega 3, ter dodatno jemanje  kapsul z maščobnimi kislinami omega 3 maščobnimi kislinami. Priporočljivo je tudi pogosteje jesti stročnice (fižol, lečo, čičeriko, grah), oves (ovseni kosmiči, otrobi in kaša) in sojo ter zaradi vlaknin tudi jabolka, pomaranče, grenivke in korenje. Razmerje med HDL in LDL uravnavajo tudi česen in čebula, orehi, jajca, ki zaradi holina varujejo jetra, probiotiki v jogurtih zaradi vezave žolčnih kislin, od pijač pa rdeče vino, pravi čaji in filtrirana kava. Seveda pa s hrano delujemo predvsem preventivno in na daljši rok tudi trajno zdravilno, akutno pa je treba težave reševati najprej po medicinski poti.

Homocistein še nevarnejši od holesterola

Pod določenimi pogoji je  homocistein (to je aminokislina v krvi, ki jo izdeluje telo s pomočjo ribosomov v jetrih iz aminokisline metionin) res nevarnejši. Visoka količina homocisteina v krvi povečuje nevarnost za srčno-žilna obolenja in možgansko kap. Raziskave kažejo, da homocistein poškoduje notranje stene krvnih žil, sproža nastajanje strdkov, ateroskleroze in dementna stanja. Na homocistein odločilno vpliva prav prehrana. Ugotovili so, da folna kislina ter vitamina B12 in B6 pospešujejota razgradnjo homocisteina nazaj v neškodljivi metionin. Homocistein je prav tako nevaren, saj ker zavira presnovo in pospešuje staranje, prav nasprotno pa metionin spodbuja celično presnovo, nas poživlja in pomlajuje. Prav sposobnost organizma, da hitro presnavlja homocistein spet v metioninh, je ključ do dolgotrajne mladosti. Živila, ki spodbujajo ta pozitiveni proces, so: špinača, pšenični kalčki in otrobi, ovseni kosmiči, pravi čaj, paradižnik in puranje meso.

Solata za dober holesterol

Potrebujemo cvetačo, brokoli, avokado, kalčke, korenje, mandlje, orehe, fižol in rdeči radič. Prelijemo s prelivom iz rdeče pese. Preliv naredimo iz: vložene rdeče pese, ki jo pretlačimo, dodamo  malo jušne osnove, žličko vinskega kisa ali limonin sok, sesekljan peteršilj, sol, poper, ščepec sladkorja ter tri žlice oljčnega ali arišidnega olja. Dobro premaešamo in prelijemo našo solato.

Sirova omaka za zmanjševanje trigliceridov

Zmešamo svež sirotkin sir, dodamo 1 dcl pinjenca ali kislega mleka, čajno žličko limoninega soka,  2 žlički sesekljanih mešanih zelišč, poper in currykari. Ponudimo s perutnino ali kot omako.

Sadna solata za znižanje krvnega tlaka

V mešalniku zmešamo 2 kakija, sok ene limone in, eno banano. S tem prelijemo solato iz narezanih jabolk, banan, mandarin, rozin, dateljnov in suhih fig. Potresemo s cimetom ter okrasimo s ščepcem sladkorja in z lističem mete, melise, pehtrana ali po želji drugače.