Kot zastopnik pacientovih pravic pozdravljam vsako tehnološko rešitev, ki lahko pripomore k enostavnejšemu, hitrejšemu, predvsem pa pravočasnemu upoštevanju pacienta in njegovih potreb. To velja tudi za telemedicino, eno najmlajših medicinskih vej. Gre za uporabo komunikacijskih in informacijskih sredstev na področju zdravstva, ki omogoča takojšen dostop do življenjsko pomembnih zdravstvenih informacij.
Razvoj telemedicine je potekal hkrati z razvojem tehnologije komunikacij. Možnosti komuniciranja, s katerimi se soočamo v novem tisočletju, bi še v prejšnjem umeščali v kategorijo nemogočega. Začetki telemedicine segajo v leto 1968, ko je Keneth Byrd s sodelavci vzpostavil prvo videopovezavo med bolnišnico v Massachusettsu in letališčem v Bostonu.
Evropska unija si dandanes z različnimi ukrepi prizadeva za uveljavljanje informacijske in komunikacijske tehnologije v zdravstvenem varstvu. Hkrati spodbuja zmanjševanje ovir pri dostopu do informacij. Ti ukrepi predstavljajo le del skupnega naprezanja za vzpostavitev globalnega telekomunikacijskega omrežja ob razvoju telemedicinskih orodij. Med temi lahko izpostavimo predvsem e-recept, prenos slik med različnimi zdravstvenimi zavodi in elektronsko naročanje bolnikov, ki že sami po sebi pomenijo uresničitev pravice do spoštovanja pacientovega časa v praksi.
Prednosti telemedicine
Telemedicina pomeni prenos in izmenjavo medicinskega znanja na daljavo z uporabo telekomunikacij. Zdravstvena obravnava se lahko z njeno pomočjo bolje prilagodi posameznikom, olajša mobilnost in varnost pacientov, zmanjšuje stroške zdravstvenih storitev ter podpira »interoperabilnost « v državi in prek njenih meja.
Telemedicina v Sloveniji
97 odstotkov slovenskih splošnih zdravnikov uporablja računalnik, 83 odstotkov jih ima dostop do interneta, 54 odstotkov pa do širokopasovnega interneta. Slovenski splošni zdravniki pri posvetovanju s pacienti uporabljajo računalnik samo v 18 odstotkih primerov, evropsko povprečje pa je 66.
V slovenskem zdravstvu smo v preteklem razvojnem obdobju sicer uspešno izvedli prve korake informacijskega opismenjevanja: opremljanje z računalniško tehnologijo, uvedbo računalniške izmenjave poslovnih podatkov ter vzpostavitev standardov in podatkovnih zbirk. Kljub vzpodbudnim začetnim korakom pa v Sloveniji še vedno nimamo povezljivega zdravstvenega informacijskega sistema, ki bi lahko v mnogih primerih pripomogel k uveljavitvi pacientovih pravic v praksi. Prav iz tega razloga je na ravni države zaživel projekt eZdravje, katerega začetne aktivnosti so stekle v letu 2008. Verjetno ni naključje, da je istega leta »zaživel« Zakon o pacientovih pravicah, ki prav tako prinaša nov, na pacienta osredotočen pristop k vzpostavitvi zdravstvenega varstva.
Projekt eZdravje
Projekt eZdravje združuje aktivnosti za vpeljavo rabe komunikacijskih in informacijskih sredstev na področju zdravstva, s katerimi bo moč zagotoviti učinkovitejše javnozdravstvene storitve. V svoji končni obliki bi projekt omogočil aktivno vključevanje pacientov v postopke zdravljenja, večjo skrb za lastno zdravje in bolj celovito in kakovostno obravnavo pacientov ter boljše sodelovanje s kliničnimi specialisti in drugimi zdravstvenimi delavci. Pojem e-zdravje pomeni splošno uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij pri preprečevanju, diagnosticiranju, zdravljenju in spremljanju bolezni ter pri odločanju o zdravju in načinu življenja vsakega pacienta. Za projekt naj bi do leta 2015 namenili 57 milijonov evrov, do leta 2023 pa skupno 133 milijonov evrov.
Vzpostavitev sistema eZdravje za 84 odstotkov zmanjša število napak pri doziranju zdravil, za 50 odstotkov zmanjša obseg administrativnega dela in za 83 odstotkov zmanjša število napak zaradi zamenjane identitete bolnika.
Po podatkih raziskave Pregled uporabe e-zdravstva v Evropi med zdravniki, opravljene leta 2007, jih med slovenskimi splošnimi zdravniki 97 % uporablja računalnik, 83 % jih ima dostop do interneta, 54 % pa do širokopasovnega interneta. Slovenski splošni zdravniki pri posvetovanju s pacienti uporabljajo računalnik samo v 18 % (evropsko povprečje je 66 %). Podatki Statističnega urada rs kažejo, da se je leta 2008 za pridobivanje informacij, povezanih z zdravjem, z interneta odločilo 27 % uporabnikov interneta (leta 2007 pa 25 %). Med rednimi uporabniki spleta v te namene je največ tistih pacientov, ki se soočajo s kroničnimi boleznimi (28 %). Podatki raziskave analitske hiše Gartner, ki je zajela 6 držav eu, kažejo, da vzpostavitev sistema eZdravje prinaša 84 % manj napak pri doziranju zdravil, 50 % manj administrativnega dela in 83 % manj napak zaradi zamenjane identitete bolnika. Pozitivni učinki se izražajo tudi v povečani izkoriščenosti predpisanih zdravil (za kar 39 %) ter v 99 % manj izgubljenih radioloških slikah in ponovnih slikanjih.
V dobi informacijskega razvoja se vedno bolj upoštevajo tudi najbolj ranljive skupine pacientov – invalidov. Primer dobre prakse prihaja iz Maribora, kjer je podjetje Tovarna idej v sodelovanju z Umetnostno galerijo Maribor predstavilo spletno stran, prilagojeno potrebam slepih, slabovidnih in barvno slepih. Slepi in slabovidni se na spletu soočajo z velikimi težavami. Po raziskavah je kar 25 % vseh uporabnikov spleta na nek način vizualno, slušno ali drugače oviranih. In čeprav je večini izmed nas iskanje informacij in druženje na spletu nekaj samoumevnega, so ljudje s težavami z vidom pri tem velikokrat zapostavljeni. Rešitev teh omejitev je inovacija spletnega sistema, imenovana eSova. Ta slepim, slabovidnim in barvno slepim omogoča enostavno brskanje po spletni strani tako, da odstrani moteče elemente. Za lažjo navigacijo skrbijo bližnjice na tipkovnici, slabovidnim pa so na voljo izbira velikosti pisave in barvni kontrast strani ter druge funkcionalnosti.
S pomočjo takih tehnoloških rešitev bo tudi ta ranljiva skupina pacientov postala »enaka med enakimi«, telemedicina pa pomemben korak pri pravočasni izmenjavi bistvenih zdravstvenih informacij.
