Herpes virusi so nadležna skupina virusov, ki povzročajo herpetične okužbe v obliki mehurčkov na sluznicah in koži ter nekatere druge, lahko zelo težavne bolezni. Dobra odpornost in upoštevanje nekaterih preventivnih ukrepov sta lahko dobra zaščita pred vdorom omenjenega virusa v celice našega organizma.
Herpes virus sicer ni le bolezen novega, sodobnega sveta. Poznali so jih že v času starih Grkov. Od njih tudi izhaja beseda “herpein”. Do konca 19. stoletja je bilo viruse praktično nemogoče dokazati. Zaradi njihove majhnosti jih bakteriološka cedila niso zadržala. Obenem jih niso mogli vzgojiti na bakterioloških gojiščih in jih niso mogli videti s svetlobnim mikroskopom. Ob koncu 19. stoletja je rusko-ukrajinski biolog Ivanovski odkril virus tobačnega mozaika in s tem naredil velik korak v nadaljnjem preučevanju virusov. Seveda brez raziskovalnih težav ni šlo. Viruse so pričeli razvrščati v skupine po lastnostih, ki so jim jih pripisovali ob njihovi invaziji v celice organizma.
Sistematična razdelitev herpes virusov
Poznamo osem vrst herpes virusov, ki so vsi patogeni za človeka in jih imenujemo humani herpes virusi. Razdeljeni so v 3 poddružine, in sicer v herpes viruse alfa, beta in gama. Posamezne vrste virusa povzročajo specifične bolezni.
1. Herpes virusi alfa
Za to poddružino sta značilna hitro podvojevanje in širok spekter gostiteljev. Nahajajo se v živčnih ganglijih gostiteljevega organizma.
- HHV-1: virus herpesa simpleksa 1. Bolezni, ki jih povzroča, so: labialni herpes (herpes labialis) na ustnicah, nazalni herpes (herpes nasalis) v nosu, genitalni herpes (herpes genitalis) na spolovilu, perianalni/glutealni herpes (herpes perianalis/glutealis) na zadnjiku/zadnjici in facialni/bukalni herpes (herpes facialis/buccalis) na obrazu/licih.
- HHV-2: virus herpesa simpleksa 2. Bolezni, ki jih povzroča, so: herpes (simplex) genitalis (na spolovilih) in herpes (simplex) labialis (na ustnicah).
- HHV-3: humani herpes virus 3 (virus noric, varicelovirus). Bolezni, ki jih povzroča, so: norice, pasovec.
2. Herpes virusi beta
Podvojujejo se počasi, imajo ozek spekter gostiteljev ter povzročajo močno povečanje okužene celice (citomegalijo).
- HHV-5: humani herpes virus 5 (citomegalovirus). Bolezni, ki jih povzroča, so: citomegalična inkluzijska bolezen, citomegalovirusna pljučnica idr.
- HHV-6: humani herpes virus 6. Bolezen, ki jo povzroča, je: exanthema subitum (pri otrocih).
- HHV-7: humani herpes virus 7. Bolezen, ki jo povzroča, je: exanthema subitum (pri otrocih).
3. Herpes virusi gama
Imajo zelo različen čas podvojevanja ter zelo ozek spekter gostiteljev. Povezujejo jih tudi z nastankom rakastega obolenja v človeškem telesu.
- HHV-4: virus Epstein-Barr. Bolezni, ki jih povzroča, so: infekcijska mononukleoza, nazofaringealni karcinom in Burkittov limfom.
- HHV-8: humani herpes virus 8. Bolezni, ki jih povzroča, so: mieloproliferativne bolezni (Castlemanova bolezen, limfomi ...).
Najpogostejša skupina herpes virusa alfa
Herpes virus simpleks
Virus herpesa simpleksa je rod virusov iz družine herpes virusov, ki zajema dve vrsti:
- virus herpesa simpleksa tip 1 (HHV-1) in
- virus herpesa simpleksa tip 2 (HHV-2).
Obe vrsti povzročata okužbo kože, sluznic, oči, možganov in možganskih ovojnic. Herpetična okužba se kaže kot mehurčast izpuščaj okoli ustnic, nosnic, v predelu spolovil oziroma kot vnetje roženice in očesne veznice (keratokonjuktivitis) ali kot vnetje možganske opne (meningoencefalitis).
Ko se človek enkrat okuži z virusom herpesa simpleksa, ostane okužen vse življenje. Po prvotni okužbi se pojavijo značilni izpuščaji najprej na mestu okužbe, potem pa se lahko širijo še v okolico. Imunski sistem nato okužbo omeji, vendar virus vztraja v telesih tistih živčnih celic, ki od mesta okužbe prenašajo signale za občutke (senzorična živčna vlakna). Po določenem času lahko pride do ponovnega izbruha izpuščajev, zlasti ob zmanjšanju odpornosti. Po reaktivaciji se virus v živčnih celicah začne razmnoževati ter potuje nazaj do kože ali sluznice po živčni celici.
Prenašanje
HHV se prenaša s telesnimi tekočinami. Nahaja se v tekočini mehurčkov, slini (zato se prenaša tudi s poljubljanjem), semenski tekočini in nožničnem izločku (prenos tudi s spolnimi odnosi).
Pogosta je okužba že v otroštvu, zlasti z matere na otroka. Možna je tudi okužba ob porodu med prehodom porodne poti, ki je lahko za novorojenčka tudi smrtonosna, saj novorojenček še nima razvitega imunskega sistema in lahko virus kljub zdravljenju povzroči poškodbe na možganih. Možnost okužbe med porodom je sicer zelo majhna, če je pri porodnici virus neaktiven in nima herpetičnih izpuščajev na spolovilih.
Izbruh mehurjastih izpuščajev je običajno najhujši po primarni okužbi, saj telo takrat še nima izgrajenih protiteles. Ob prvem izbruhu bolezni obstaja tudi možnost nastanka aseptičnega meningitisa, ki pa je nizka, le okoli 1 %.
Vztrajanje v telesu
Okužba z virusi herpesa simpleksa je trajna, kar pomeni, da virus ostane v organizmu do smrti. Imunski sistem premaga le akutno bolezen, ki se pokaže na sluznici oziroma koži. Virusi, ki so po živčnih celicah prišli v živčne ganglije (skupek teles živčnih celic), pa ostanejo v telesu. Tako HHV-1, ki najpogosteje povzroča herpes na ustnici (labialni herpes), navadno vztraja v gangliju živca, ki prenaša občutke iz obraza (živec trigeminus, trigeminalni ganglij). Do naslednjega izbruha bolezni ostane virus skrit ter ne pride do izražanja virusnih beljakovin. Do ponovne aktivacije virusa in ponovnega izbruha herpetičnega izpuščaja pride v stanju oslabljenega imunskega sistema, na primer zaradi stresa, vročine ali pomanjkanja spanca.
Klinična slika
Pri začetni okužbi se v 7 dneh po okužbi na koži ali sluznici pojavi skupina drobnih mehurčkov. Ti kmalu počijo in se v enem ali dveh dneh spremenijo v plitke razjede (erozije) in kraste. Kraste odpadejo, in če ni prišlo do dodatne okužbe z bakterijami, ne pustijo brazgotin. Spremembe na koži pogosto spremljajo bolečine in srbenje. Spremembe lahko spominjajo na impetigo, karcinom ali na spremembe pri primarnem sifilisu.
Vrste okužb glede na mesto:
- Labialni herpes: herpetične spremembe se pojavijo na ustnicah.
- Genitalni herpes: spremembe so na spolovilih.
- Herpes nasalis: spremembe nastanejo na nosu.
- Herpes corneae: okužba očesne roženice; lahko je zelo nevarna, saj lahko privede do slepote.
- Gingivostomatitis herpetica: okužba ustne sluznice; pojavijo se plitke razjede (erozije), prekrite z rumenkastimi oblogami in rdečim robom ter neprijeten zadah. Za tovrstno okužbo ustne sluznice zbolevajo predvsem otroci.
Okužba s herpes virusom simpleks zdravih odraslih oseb ne prizadene huje, možno je slabše počutje in rahlo povišana telesna temperatura. Okužbo ustne votline spremljajo povišana telesna temperatura, bolečine (zlasti pri hranjenju) in izrazito slabo počutje.
Zdravljenje
Zdravi se s protivirusnimi zdravili, kot je aciklovir ali valaciklovir, lokalno (mazila) ali sistemsko. Potrebno je čimprejšnje zdravljenje.
Genitalni virusi
Okužbe z virusom herpes simpleks tip 1 (VHS tip 1) in še pogosteje tip 2 (VHS tip 2) povzročajo nastanek drobnih mehurčkov na spolovilu ali v bližnji okolici, ki se kasneje lahko tudi zagnojijo. Ko se oseba okuži, se ji mehurčki pojavijo ob različnih sprožilnih dejavnikih, kot so padec odpornosti, psihični stresi, menstruacija. Ugotavljamo ga klinično in z dokazom protiteles v krvi bolnika, zdravljenje pa je nato le delno uspešno. Nastanek raka na rodilih celo povezujejo z virusom herpes simpleks tip 2.
VHS tip 2 in tip 1 sta najpogostejša povzročitelja razjed na spolovilu v razvitih deželah in v nerazvitem svetu. Med spoloma ni razlik, pogosteje pa zbolevajo prebivalci revnejših slojev.
Inkubacijska doba traja 3-9 dni, na žalost pa je večina okužb neopaznih. Najpogostejši način prenosa je nezaščiten spolni stik z okuženo osebo.
Na koži ali sluznici penisa, mošnje, srama, materničnega vratu ali področja ob zadnjiku se po prehodnem zbadanju pojavijo na pordeli podlagi skupine drobnih mehurčkov, napolnjenih z prozorno tekočino. Mehurčki postanejo motni, se predrejo, nastane erozija, ki jo prekrije, in nato krasta.
Primarni genitalni herpes (prvi pojav) spremljajo značilne herpetične spremembe na koži ali sluznici. Spremlja jih bolečina, splošna prizadetost, povišana telesna temperatura, regionalne bezgavke so povečane. Ozdravljenje sledi šele po 3 tednih. Recidivni genitalni herpes (poznejše pojavljanje, sekundarno) lahko nastopa večkrat letno. Klinična slika je blažja, spremembe so manj intenzivne, ponavadi ni splošne prizadetosti. Genitalni herpes zdravimo s protivirusnimi zdravili (aciklovir, valaciklovir). Virus herpes simpleks ostaja v telesu dosmrtno.
Norice
Norice ali vodene koze so zelo nalezljiva bolezen, ki prizadene zlasti otroke. Povzroča jo virus noric (humani herpes virus 3 oziroma Varicella-Zoster virus, VZV). Po ozdravitvi virus ostane prisoten v telesu in lahko kasneje, pri hujši oslabitvi odpornosti, izbruhne v obliki pasovca. Norice se zelo redko končajo s smrtjo. Virus noric je zelo kužen in se prenaša zlasti kapljično, torej z vdihanjem kapljic, ki jih je izdihala oziroma izkašljala obolela oseba. Virus na zraku preživi zgolj 10 minut, zato je okužba prek predmetov malo verjetna. Po izpostavljenosti virusu se bolezen pojavi pri več kot 90 % ljudi, ki še niso bili okuženi.
Virus noric je zelo kužen in se prenaša zlasti kapljično, torej z vdihanjem kapljic, ki jih je izdihala oziroma izkašljala obolela oseba.
Človek je kužen že 2 dneva, preden nastopi kožni izpuščaj, in vse do okoli deset dni po prvem izpuščaju. V tem času naj bi se bolnik izogibal stika z zdravimi osebami, zlasti s starejšimi in nosečnicami, ki še niso okužene. Če se okuži ženska med 8. in 21. tednom nosečnosti, obstaja nevarnost poškodbe ploda.
Inkubacijska doba traja okoli 10-21 dni. Nato se pojavijo blažja in kratkotrajna vročina, glavobol in bolečine v sklepih. V naslednjih dneh se na koži pojavijo prvi izpuščaji, najprej na obrazu, lasišču in po trupu, kasneje tudi po udih. Izpuščaji so rdečkasti in so lahko srbeči. Iz posameznega rdečkastega madeža nastane po nekaj urah mehurčast izpuščaj v velikosti riža. Izpuščaji se posušijo in nastale kraste odpadejo, ne da bi povzročile brazgotine. Mehurčasti izpuščaji so lahko napolnjeni z gnojem, takrat lahko na prizadetih mestih ostanejo drobne brazgotinice. Redkeje se izpuščaji pojavijo tudi na vidnih sluznicah.
Bolezen povečini mine brez posledic in zapletov. Izpuščajev se ne sme praskati, saj lahko pride do dodatne okužbe s streptokoki ali stafilokoki. Zdravljenje noric zajema lajšanje srbenja – na izpuščaje si bolnik nanese adstringentno mazilo. Če nastopi višja vročina, jo zdravimo z antipiretiki. Z razvojem protivirusnih zdravil je možna tudi pospešitev ozdravitve z jemanjem takšnega zdravila, na primer aciklovirja. Protivirusno zdravilo je potrebno vzeti čim prej, najkasneje 24 ur po nastopu prvih simptomov. Protivirusna terapija se uporablja zlasti pri imunsko oslabljenih bolnikih.
Moderna medicina svetuje preventivno cepljenje proti noricam že od leta 1995. Vendar je cepljenje po mnenju nekaterih smiselno le za bolj ogrožene osebe, kot so npr. tisti ljudje z oslabljenim delovanjem imunskega sistema, pri katerih lahko poteka bolezen huje.
Pomen odpornosti in zaščita pred virusnimi infekcijami
Dobra odpornost predstavlja najpomembnejšo obliko varnosti pred vsemi virusnimi infekcijami. Za dvig ali oslabitev odpornosti smo odgovorni prav sami. Obrambni mehanizem v telesu lahko močno okrepimo z zdravo prehrano, s primernim načinom življenja in različnimi imunostimulativnimi sredstvi, ki jih s pomočjo farmacevtov izberemo v naši lekarni. Tudi primerna prehranska dopolnila nam še dodatno okrepijo telo in obrambni mehanizem. Še osebno v stresnih obdobjih je pomembno, da telo vzdržujemo, krepimo in mu pomagamo obstati na ravni, ki omogoča dobro obrambo pred virusi, tudi iz omenjene skupine. Ne pozabimo tudi na primerno higieno rok in zaščito pri spolnih odnosih. Prav pri slednjih je prenos virusov ali drugih infektov pogost in ni nedolžen.
