Hemoroidi so najpogostejša motnja v predelu zadnjega dela debelega črevesa (danke) in zadnjika (odprtine danke). Raziskave so pokazale, da se približno polovica ljudi med dvajsetim in petdesetim letom starosti vsaj enkrat v življenju sreča z znaki hemoroidov.
V predelu danke in njene odprtine so zadnjikove vene, ki se ob zvišanem tlaku v trebuhu razširijo in postanejo podobne krčnim žilam. Šibke zadnjikove vene so podedovane, zvišan tlak v trebuhu sproži njihovo nabrekanje, stene ven se pri tem stanjšajo, zato jih prehajajoče blato lahko poškoduje. Vene ob tem krvavijo, bolijo ali srbijo. Vzrok za povišan tlak v trebuhu in nastanek hemoroidov so debelost, nosečnost, dolgotrajno sedenje ali stanje, bolezni jeter, napenjanje zaradi zaprtosti ali driske, kašljanje, kihanje, bruhanje, zadrževanje diha ob napenjanju med fizičnim delom ipd.
V lekarni se ob pogovoru z bolnikom srečujemo z naslednjimi znaki hemoroidov:
- občutljivost ali bolečina med odvajanjem (zunanji hemoroidi)
- živo rdeča krvavitev iz črevesa, ki obarva blato ali toaletni papir (notranji hemoroidi)
- boleča oteklina ali bulica ob zadnjiku (trombotični hemoroidi)
- srbenje okoli zadnjika in sluzast izloček iz zadnjika (zdrknjeni hemoroidi)
V času pogovora z bolnikom se farmacevt seznani z znaki pri posameznem bolniku in mu svetuje samozdravljenje, pri hujših težavah pa ga napoti k zdravniku.
Samozdravljenje naj bi potekalo v dveh smereh:
- z ukrepi proti zaprtju in težavam z odvajanjem;
- z lokalnim zmanjšanjem draženja in krvavitev.
Pri težavah z odvajanjem blata svetujemo bolniku naslednje postopke:
- Bolnik naj pazi na redno in lahko odvajanje. Z odvajanjem naj ne zavlačuje, ker to lahko povzroči zaprtje.
- Uživa naj prehrano, bogato s svežim sadjem, zelenjavo, oreščki in polnozrnatimi žitaricami.
- Če ne more jesti hrane z dovolj vlakninami, si lahko pomaga z dodatkom pšeničnih otrobov prehrani, z rastlinskimi vlakninami ali odvajali, ki povečajo volumen in zmehčajo blato.
- Zaužije naj čim manj slanih jedi, saj te zadržujejo vodo v telesu in povzročajo nabrekanje ven. Na dan naj popije vsaj osem kozarcev vode (1,5–2 litra).
- Izogiba naj se večurnemu sedenju. Vsaj enkrat na uro naj vstane in se giblje pet minut.
- Poskusi naj z vadbo mišice, ki zapira zadnjik, tako da jo večkrat na dan za dve sekundi stisne in popusti. Dvigovanju težkih bremen naj se izogne.
- Kadar traja zaprtje več dni zapored in so zraven navzoči znaki hemoroidov, bolniku svetujemo glicerolne svečke, ki imajo takojšen odvajalni učinek (1–2 uri po aplikaciji), hkrati pa preprečijo poškodbo črevesa ob odvajanju.
Pri uporabi odvajal bolnike opozorimo na možnost pojava želodčnih krčev ali vetrov v začetku zdravljenja. Kadar bolnik dodaja prehrani vlaknine, naj bodo to sprva manjše količine, ki jih postopoma veča, sicer lahko nastopi popolna zapora črevesja.
Za lokalno lajšanje znakov hemoroidov bolniku najprej svetujemo higieno anorektalnega področja in pripravo sedečih kopeli, nato pa uporabo mazil ali svečk.
Bolnik naj se umiva z blagimi, nedišečimi mili, nato naj ta predel temeljito spere z vodo in obriše z brezbarvnim, nedišečim toaletnim papirjem. Priporočamo mu uporabo vlažnih čistilnih robčkov (robčki za hemoroide), ki obolelo mesto razkužijo, hladijo in osvežujejo.
Sedečo kopel si lahko pripravi iz hrastove skorje, sprva enkrat na dan, nato dva- do trikrat na teden, vendar ne dlje kot dva do tri tedne zaporedoma. Kopel s temperaturo med 32 in 37 stopinj Celzija naj traja 15 do 20 minut. Po kopeli odsvetujemo uporabo mil.
V lekarnah so brez recepta na voljo mazila in svečke, ki zmanjšujejo vnetje, draženje sluznice, odpravljajo občutek srbenja, bolečine, hladijo vneti predel, krepijo žilno steno ven in kapilar v tem predelu ter sluznico mehansko zaščitijo. Pripravkov s kortikosteroidi pa pri samozdravljenju ne svetujemo.
Za notranjo uporabo priporočamo svečke in mazila, ki imajo dodan nastavek za notranji nanos, za zunanjo uporabo pa predvsem mazila. Uporabo svečk svetujemo zjutraj in zvečer po iztrebljanju, mazilo pa se nanese večkrat dnevno na obolelo mesto oziroma ga z nastavkom, ki je dodan mazilu, stisnemo v črevo, vedno po iztrebljanju.
Če se ob uporabi katerega koli pripravka pojavi rdečica, srbenje ali bolečina, je treba zdravljenje takoj prekiniti.
V lekarnah so za samozdravljenje akutnega hemoroidalnega sindroma na voljo tablete, ki jih bolnik po nasvetu farmacevta jemlje en teden. Hemoroide pogosto spremlja bolečina, zato bolniku za njeno lajšanje svetujemo paracetamol, nikakor pa ne acetilsalicilne kisline ali ibuprofena, ki lahko sprožita krvavitev.
K zdravniku napotimo bolnike, mlajše od dvanajst let, če znaki hemoroidov trajajo dlje kot sedem dni in če bolnik krvavi iz črevesa. Nosečnicam lahko svetujemo le ustrezno higieno, sedeče kopeli in lokalno uporabo protektivov (vazelin).
Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 15, oktober 2007.
