DOMOV BOLEZNI DIHALA GRIPA DRUGAČE PRIZADENE MALČKA,...

Gripa drugače prizadene malčka, odraslega ali starostnika

Karmen Marinšek, dr. med.

Gripa (influenca) je akutna nalezljiva virusna bolezen, ki nastopa v epidemijah. Povzročajo jo virusi influence A, B in C, ki spadajo v družino Orthomyxoviridae. Zlasti tipi virusov A in B so podvrženi nenehnim spremembam posameznih sestavin virusa, zato povzročajo vsakoletne epidemije. Te lahko preprečimo le tako, da se vsako leto cepimo znova, saj je sestavina cepiva vsako leto drugačna in usklajena s predvideno trenutno sestavo najbolj razširjenega virusa gripe.

Virus se prenaša s kužnimi kapljicami (kašelj, kihanje obolelega), preko zraka in z neposrednim stikom (npr. ob rokovanju, poljubljanju). Posameznik, ki zboli za gripo, lahko okuži mnogo zdravih ljudi, saj izloča velike količine virusa. Pri okuženem povzročijo virusi gripe različne simptome, ki so posledica uničevanja in okvare celic sluznice zgornjih dihalnih poti, pri težjih oblikah z virusno pljučnico pa tudi drobnih krvavitev v pljučnem tkivu in pljučnih mešičkih. Ocenjuje se, da gripa prizadene 10– 20 % prebivalstva vsako leto.

Otroci in mladi gripo lažje prebolevajo

Tako kot pri večini, tudi pri otrocih simptomi gripe trajajo kak teden, okrevanje pa še dodaten teden ali dva. Zdravi otroci in mladostniki pa tudi športniki gripo zlahka prebolijo, poteka pa podobno kot prehlad ali okužba zgornjih dihal, vendar je za razliko od prehlada telesna temperatura pri gripi lahko zelo zvišana (nad 38 stopinj Celzija). Pogost je tudi pojav bolečine v trebuhu in driske.

Le v majhnem odstotku se pri otrocih gripa zaplete. Pri otrocih, starih 2–6 let, lahko pride do okužbe možganov in jeter, ki se kaže s slabostjo, bruhanjem, zmedenostjo, zaspanostjo, delirijem, krči. Pri tem je telesna temperatura normalna. Ta skupek znakov, ki sledijo gripi in trajajo približno 2 dni, imenujemo Reyev sindrom in ni značilen le za gripo, pač pa tudi za nekatere druge virusne bolezni v otroštvu (norice, ošpice, rdečke …). Sindrom lahko pušča trajne posledice na različnih organskih sistemih, zlasti živčevju. Velja še enkrat poudariti, da je razvoj tega sindroma po gripi izjemno redek.

Odrasli zdravi ljudje zbolijo s tipično sliko

Ko kihnemo, se za trenutek ustavijo vse funkcije v telesu, tudi srce.Pri zdravih ljudeh se simptomi okužbe in razvoja gripe pokažejo nenadno, iz polnega zdravja. Približno 1 do 3 dni po okužbi z virusom influence a se pojavi mrazenje, glavobol, utrujenost, ki se jim kmalu pridružijo hude bolečine v mišicah in križu. V očeh nastanejo pekoče bolečine, očesne veznice so pordele. Bolnik lahko postane hripav, ima suh kašelj in bolečine za prsnico, ob tem pa navadno tudi pekoče bolečine v žrelu in oteženo dihanje skozi nos. Sluznica nosu in žrela je pordela in pokrita s sluzjo. Nahod in izcedek iz nosu pa sta bolj redka. Pacienti so brez teka, lahko tudi bruhajo. Imajo visoko vročino, do 40 stopinj Celzija, ki vztraja 3–4 dni. Okužba z virusom influence b poteka na zelo podoben način, vendar v blažji obliki.

Gripa ali le prehlad?

Velikokrat se nam zastavi vprašanje: ali prebolevam le hujši prehlad ali pa je to že gripa in moram zadevo vzeti bolj resno? In tudi, če odgovor na to vprašanje že imamo – kje so sploh razlike med njima? Ljudje včasih zmotno mislijo, da je prehlad blaga oblika gripe oziroma obratno, da je gripa hud prehlad. V resnici pa gre za dve ločeni obolenji, ki ju povzročajo različne skupine virusov, res pa je, da se simptomi in znaki pogosto prepletajo. Kot že omenjeno, gripo povzročajo virusi influence, ki imajo veliko možnost spreminjanja, kar jim omogoča vsakoleten napad na sluznice dihalnih poti mnogih ljudi. Po drugi strani pa prehlad povzroča preko 200 različnih virusov. Po prebolelem prehladu, ki ga je povzročil eden izmed njih, zato ne postanemo odporni proti ostalim prehladnim virusom, zato se prehlad lahko ponovi večkrat v sezoni in tega ne moremo preprečiti (gripo lahko v veliki meri preprečimo s cepljenjem).

Za razliko od gripe je pri prehladu vročina izredno redka, če pa se pojavi, je nižja od 38 stopinj Celzija. Tudi bolečine v mišicah in glavobol so odsotni ali pa blažji. Manj značilen za prehlad je tudi kašelj, medtem ko je zamašen nos in voden izcedek iz nosu pogostejši kot pri gripi. Simptomi prehlada lahko trajajo tudi do 10 dni, v povprečju 7 dni. Utrujenost in izčrpanost sta pri prehladu manj izraziti kot pri gripi.

Starostniki prebolevajo dlje časa, še zlasti če so kronično bolni

Starostniki so med prebolevanjem gripe in tudi še dlje časa po njej zelo utrujeni, ob tem kašljajo in lahko izkašljujejo gnojav izpljunek. Zaradi dolgotrajnega poteka bolezni je – tudi ob odsotnosti drugih kroničnih bolezni – bolezen lahko obremenjujoča tudi s psihološkega vidika, zlasti če se slabemu počutju pridružijo občutki osamljenosti.

Kronično bolni posamezniki, tako starostniki kot tudi mlajši ljudje s presnovnimi motnjami, kronični ledvični bolniki, pljučni bolniki (s kronično obstruktivno pljučno boleznijo in astmo) ter bolniki s kroničnimi srčno-žilnimi boleznimi (srčno odpovedovanje, visok krvni tlak, bolezni zaklopk) so za težji potek gripe bolj ogroženi. Pri njih je telesna temperatura dlje časa zvišana in so hudo prizadeti. Kašelj vse bolj napreduje, okrevanje je daljše. Bolj pa so podvrženi tudi zapletom gripe, ki so: 

  • Primarna virusna pljučnica: o njej govorimo, kadar virusi uničujejo tkivo tudi nižje od zgornjih dihalnih poti, torej v pljučih. Redko se razvije pri zdravih mladih ljudeh, pogosteje pa pri bolnikih s srčnimi okvarami in z drugimi kroničnimi boleznimi. Splošni znaki gripe ne izzvenijo tako hitro kot običajno, stanje se celo slabša. Telesna temperatura ostaja visoka, pojavi pa se tudi težko dihanje in blede ali pomodrele sluznice. 
  • Bakterijska pljučnica: gre za naknadno bakterijsko okužbo nekaj dni po koncu akutnih simptomov gripe. Vzrok je zmanjšana odpornost organizma na bakterije. Znova se pojavi vročina, ob njej pa tudi kašelj z gnojavim izmečkom. Za razliko od virusne pljučnice lahko pri preiskavi izmečka v laboratoriju ugotavljamo bakterije in levkocite. 
  • Zapleti na srcu: vnetje srčne mišice (miokarditis) ali vnetje srčnih ovojnic (perikarditis) se lahko pojavita pri srčnih bolnikih in sta pri njih izredno nevarna; pride lahko namreč do pljučnice ali poslabšanja črpalne sposobnosti srca, ki je že tako ali tako opešano zaradi kronične srčne bolezni. 
  • Nevrološki zapleti: so izredno redki, pojavijo se pri starih zelo bolnih ljudeh, in sicer v obliki zmedenosti, neprisebnosti in celo kome zaradi vnetja tkiv centralnega živčnega sistema.

Gripa pri nosečnicah

Nosečnost lahko poveča tveganje komplikacij, ki jih povzroča gripa. V nosečnosti, zlasti v tretjem trimesečju, gripa pogosteje izzove pljučnico. Razlog za to so spremembe, ki jih nosečnost povzroči v imunskem sistemu. Zanesljivih podatkov, da bi okužba z gripo, ki ne izzove dodatnih komplikacij, vplivala na razvoj fetusa, ni. Virus sicer prehaja skozi posteljico, vendar pa je opisanih primerov okvare ploda tako malo, da večina avtorjev meni, da virus influence embriopatije ne povzroča.

Zdravljenje: počitek, počitek, počitek

Kot ste verjetno že tisočkrat slišali, je edino učinkovito zdravljenje počitek: ležanje v topli postelji s čim manj psihičnega in fizičnega naprezanja ter pitje zadostnih količin tekočin. Ob tem je pametno okrepiti tudi obrambno sposobnost organizma, da se lažje bori proti virusom in drugim klicam. Za to je pomembno uživati zadostne količine vitamina c. Za simptomatsko zdravljenje zvišane telesne temperature, zatečene sluznice, glavobola in bolečin v mišicah najraje uporabljamo paracetamol, aspirinu pa se raje izogibamo zaradi njegovih neželenih učinkov na sluznico želodca in na strjevalno sposobnost krvi.

Večinoma lahko gripo pozdravimo brez obiska zdravnika, saj so nam zgoraj omenjene sestavine na voljo brez recepta v lekarnah. Obisk pri zdravniku je potreben le, kadar simptomi gripe vztrajajo dlje kot 7–10 dni, kadar so pridružene hude kronične bolezni, ki so se zaradi gripe poslabšale, ali pa, kadar se po preboleli gripi pojavijo znaki bakterijske pljučnice.

Preventiva: s cepljenjem zaščitimo sebe in druge

Za preprečevanje gripe velja enako kot za preprečevanje prehladnih obolenj: treba je skrbeti za svojo telesno kondicijo in s tem krepak imunski sistem ter uživati dovolj sadja in zelenjave in nasploh zdrave prehrane. Pomembno pa je tudi dejstvo, da se pred gripo lahko zavarujemo s cepljenjem. Kot smo že omenili, se je treba cepiti vsako leto znova, cepilna sezona je v mesecu novembru. Cepivo vsebuje antigene, ki so podobni ali celo isti kot antigeni virusa, za katerega je ugotovljeno, da bo v prihajajoči sezoni povzročil največje število primerov gripe v posamezni populaciji. Cepljenje priporočamo zlasti kronično bolnim ljudem, starostnikom in nosečnicam, ker je pri njih večja nevarnost zapletov. Najbolje pa je, da se cepijo tudi vsi ostali ljudje, saj le tako zmanjšamo obolevnost na nivoju celotnega prebivalstva – s tem zmanjšamo možnost, da se okužijo tisti, ki so najbolj podvrženi težkemu poteku, in tisti, pri katerih je zaradi njihove osnovne bolezni cepljenje odsvetovano ali celo prepovedano.

Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 57, november 2011.