Glivično vnetje, strokovno imenovano vulvovaginalna kandidiaza, je ena najpogostejših vaginalnih okužb. Tri četrtine vseh žensk se sreča z glivičnim vnetjem nožnice vsaj enkrat v življenju. Ocenjujejo, da naj bi imela do 25. leta vsaj polovica žensk že vsaj enkrat glivično okužbo.
Glavni krivec za srbečico, pekočo bolečino in kosmičast gost izcedek, ki so najpogostejši znaki okužbe, je gliva kvasovka, imenovana Candida albicans, ki je povzročitelj kar v 80 odstotkih primerov. Candida albicans, ki je sicer razen v vagini normalno prisotna tudi v črevesu, na koži in pod nohti, je skupaj z ostalimi prisotnimi kvasovkami del normalne vaginalne flore. Slednjo sestavljajo večinoma bakterije laktobacili (95 odstotkov), preostalo so bakterije in glivice. Laktobacili skrbijo za primerno kislost nožnice (pH 3,5–4,5), ki preprečuje prekomeren razrast gliv kvasovk. Količino laktobacilov uravnavajo estrogeni in številni drugi dejavniki.
Glivice imajo rade vlažno in toplo okolje
Zmotno je misliti, da je vaginalna kandidiaza spolno prenosljiva okužba, prav tako se je ne dobi na bazenu ali v kopalni kadi. Drži pa, da imajo glivice rade vlažno in toplo okolje. Pravilna je torej ugotovitev, da se glivične okužbe pogosto »pripetijo« po obisku bazena ali savne, vendar ne, ker bi se jih nalezli, temveč zaradi pretiranega razrasta telesu lastnih glivic. To omogočajo tudi pretesna oblačila, ki niso dovolj zračna (sintetično spodnje perilo in ostali materiali, ki ne prepuščajo zraka, in je koža zato v njih prej vlažna), ter pretirana uporaba odišavljenih mil in kopeli. Ti dejavniki še hitreje vodijo k okužbi, če je ženska hkrati pod velikim stresom, ima oslabljen imunski sistem (imunosupresivna zdravila, kronične bolezni) ali je podvržena drugim dejavnikom, ki glivicam dovoljujejo razrast.
Tipičen tak dejavnik je prehrana s preveč ogljikovimi hidrati, iz istega razloga pa tudi slabo nadzorovana sladkorna bolezen (neurejen krvni sladkor). Včasih je glivična okužba posledica jemanja širokospektralnih antibiotikov, na primer penicilinov. V tem primeru je razrast glivic v nožnici posledica pretiranega odmiranja nožnici lastnih laktobacilov, preostali laktobacili pa ne zmorejo nadzorovati razrasti glivic. Ker so laktobacili pod kontrolo estrogenov, lahko tudi povečana koncentracija estrogena privede do pretiranega razrasta glivic. S tem si razlagamo pogostejšo pojavnost glivičnih vnetij pri ženskah, ki jemljejo oralno hormonsko kontracepcijo ali pa hormonsko nadomestno zdravljenje v menopavzi, in tudi pri nosečnicah. Nekatere ženske v določenih primerih povezujejo razvoj glivičnega vnetja s spolnim odnosom zaradi kratkega časovnega presledka med njima. Vendar pa odnos ni neposredni vzrok vnetja – mikropoškodbe, ki ob tem nastanejo, so le sprožilci pri dovzetnih posameznicah.
Vsak izcedek ni posledica glivic
Poleg srbečice in pekoče bolečine ter gostega izcedka, ki ga navaja pacientka, lahko ginekolog pri pregledu opazi še pordelo in zatečeno sluznico zunanjega spolovila. Pride tudi do bolečin pri spolnem odnosu. Najbolj moteča pa je močno izražena srbečica, zaradi katere lahko pride na pordeli koži zunanjega dela nožnice tudi do nastanka pekočih razjed. Zelo moteč je tudi spremenjen vaginalni izcedek. Normalen vaginalni izcedek je tekoč, belkaste barve (na zraku oksidira v rumenega), brez vonja in ponavadi prisoten v zadnjem delu vagine. Sestoji iz odluščenih celic sluznice vagine in materničnega vratu, sluzi iz žlez materničnega vratu ter laktobacilov. Praviloma ta izcedek ni moteč, lahko pa se ciklično spreminja. Pri glivični okužbi se izcedek spremeni in postane izrazito nadležen. Je bele barve in ima skutasto ali pa kosmičasto strukturo. Včasih lahko smrdi po plesni ali po glivah, običajno pa nima vonja.
Pri bakterijski vaginozi (ki je pogosta pri ženskah, ki nosijo sintetično spodnje perilo) se anaerobne bakterije, ki ljubijo okolje z malo ali nič kisika, razrastejo na področju nožnice in zamenjajo laktobacile.
Pekoče ali boleče uriniranje ni značilno za kandidiazo. Težave pri uriniranju so značilnejše za druge tipe okužb nožnice, kot sta bakterijska vaginoza in okužba s parazitom trihomonasom. Okužbi nista redki in ju pogosto lahko zamenjamo za kandidiazo. Pri trihomonasni okužbi je izcedek lahko gnojen (rumen, zelen) in obilen, hkrati pa so prisotne težave z uriniranjem. Pri bakterijski vaginozi (ki je pogosta pri ženskah, ki nosijo sintetično spodnje perilo) se anaerobne bakterije, ki ljubijo okolje z malo ali nič kisika, razrastejo na področju nožnice in zamenjajo laktobacile. Izcedek v tem primeru izrazito smrdi po ribah, je belkast in nima značilne kosmičaste strukture. Za razliko od kandidiaze so za vaginozo torej odgovorne bakterije, in ne glive. To je dobro vedeti, saj so velike študije zadnjih desetih let pokazale, da je v eni tretjini primerov samozdravljenih oblik kandidiaze dejansko prisotna vaginoza, in ne kandidiaza, ali pa sta prisotni obe skupaj.
Enostavna in zapletena oblika
Včasih je glivična okužba zelo trdovratna, ponavljajoča se ali dolgotrajna in je ne uspemo pozdraviti z običajnimi načini zdravljenja. Poznamo enostavne in zapletene oblike vulvovaginalne kandidiaze. Enostavne oblike so tiste, ki se pojavljajo občasno, povzročajo blage težave, minejo tudi same od sebe, v glavnem pa jih povzroča Candida albicans. Zapletene oblike pa so tiste, kjer se kandidiaza pojavi več kot štirikrat v enem letu. Težave so pri teh bolnicah izrazitejše, povzročitelj pa je bodisi Candida tropicalis bodisi Candida glabrata. Pri tej obliki se lahko vname tudi okolna koža v mednožju.
Diagnoza
Ginekolog postavi diagnozo večinoma že na temelju simptomov in po izgledu glivičnega izcedka. Ginekološki pregled pokaže pordelo, vneto, otečeno sluznico nožnice, medtem ko je maternični vrat nespremenjen. Koristno je tudi odvzeti izcedek in ga pregledati pod mikroskopom, da potrdijo prisotnost glivic. Vendar prisotnost glivic v izcedku ne pomeni, da gre za bolezen, ker pri 10 do 20 odstotkov žensk, ki so nosilke teh glivic, ni opaziti nobenih kliničnih znakov bolezni. Do klinično izražene slike pride takrat, ko gre za preraščanje glivic in nastajanje glivičnih micelijev, ki se vraščajo v tkivo.
Zdravljenje
Glivice ljubijo vlago in toploto, zato je po vsakem umivanju potrebno temeljito brisanje, po plavanju pa preoblačenje v suhe kopalke. Nositi je treba bombažno spodnje perilo in bombažne higienske vložke.
Pri enostavni obliki je zdravljenje preprosto in učinkovito. Najprimernejša oblika protiglivičnih zdravil (mikonazol, flukonazol) je tista, ki jo uporabljamo lokalno v nožnici, na primer vaginalna krema, vaginalni vložki, vaginalete. Simptomi običajno izginejo v enem do dveh dneh, zdravljenje pa traja še nekaj dni več. Partnerja ne zdravimo, saj glivična okužba ni spolno prenosljiva. Partnerje zdravimo le v primeru, da imajo klinične znake okužbe, kot so pordela koža na penisu in drobne bele pike. Zapleteno obliko zdravimo dlje, lahko tudi nekaj tednov. Pri zapletenih oblikah zdravnik vzame bris iz nožnice, da bi ugotovil, za katerega povzročitelja gre, nato pa se odloči za ciljano zdravljenje. Če se pozdravljena okužba ponovi v naslednjih 2 mesecih, je potrebno ponovno zdravljenje. Kadar se okužbe neprestano ponavljajo (več kot štirikrat na leto), se lahko zdravnik odloči za šestmesečno vzdrževalno zdravljenje. Tu se uporabljajo protiglivična zdravila v obliki tablet, nekaj mesecev, razmislimo pa tudi o morebitnem zdravljenju partnerja, četudi ta nima simptomov.
Preventiva
Predvsem se je treba izogibati vlažnim in toplim razmeram, ki bi utegnile vplivati na razraščanje glivic. Po vsakem umivanju je potrebno temeljito brisanje, po plavanju pa preoblačenje v suhe kopalke, kajti vlaga je, kot smo že omenili, ugodna okoliščina za razvoj glivic. Nositi je treba bombažno spodnje perilo in bombažne higienske vložke. Odsvetuje se tudi uporaba dražečih mil, izpiranje nožnice z vodo in uporaba deodorantov. Najprimernejša so mila z nizkim pH in brez dodatka dišav.
Pomembna je tudi prehrana – že izogibanje alkoholu, kajenju, kofeinu in pretiranemu uživanju ogljikovih hidratov bo veliko pripomoglo k preprečevanju. Dobro je uživati veliko zelenjave, agrumov, vpliv kandide pa naj bi zmanjševali tudi sirotka, zeleni čaj, česen in čebula, še najbolj pa fermentirani mlečni izdelki (probiotični jogurt, kislo mleko), ki vsebujejo uporabne laktobacile. Ti ne vplivajo blagodejno le na prebavo, pač pa tudi pomagajo pri vzdrževanju normalne vaginalne flore. Nenazadnje je pomembno tudi obvladovanje vsakodnevnega stresa, ki je glavni sprožilec vnetij pri sicer zdravih ženskah.
Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 53, maj 2011.
