Kadar opažamo glivično vnetje na predelu kože stopal, najpogosteje predelov med prsti, govorimo o tako imenovanem »atletskem stopalu« (strokovno tinea pedis). Srečujemo ga precej pogosto. Najbrž se praktično pri vsakem človeku pojavi vsaj enkrat v življenju. Mnogi povezujejo glivično okužbo kože s pomanjkljivo ali neprimerno nego in higienskimi navadami, vendar to večinoma ne velja.
Na nastanek obolenja vplivajo številni dejavniki, na primer povečana vlažnost kože, določena kislost in povišana temperatura. Takšne okoliščine ustvarjajo različne aktivnosti, delovne razmere, določena oblačila ali obuvala. Dolgotrajno delo v določenem okolju, aktivno ukvarjanje z nekim športom, pri katerem je potrebna nošnja določenih oblačil in obuval, lahko dodatno spremenijo kožo. Zaradi tesnega prileganja obuval, ki preprečujejo kroženje zraka, ter neprimernih materialov in njihove »neprepustnosti« se poveča znojenje kože. Tako se ustvari »prijetno in ugodno okolje« za rast in razmnoževanje glivic. Sintetični materiali, ki »ne dihajo«, lahko stanje dodatno poslabšajo. Tudi nezadovoljivo brisanje nog po kopanju ali prhanju, plavanju ali rekreaciji lahko vodijo v nastanek atletskega stopala. Če temu pridružimo še hojo z golimi nogami v garderobah, savnah, telovadnicah ali ob bazenih, je okužba še verjetnejša. Nezdravljeno atletsko stopalo lahko vodi v razširitev okužbe na vse stopalo.
K nastanku obolenja ali k njegovemu ponavljanju pa pri določenih posameznikih lahko prispevajo še nekateri drugi, dodatni dejavniki, na primer bolezni perifernega ožilja, ortopedske nepravilnosti stopala, sladkorna bolezen, obolenje perifernega živčevja, včasih imunska oslabelost organizma ali težave s ščitnico. Okužba se lahko širi tudi na nohte nog, ki jo strokovno imenujemo onihomikoza – glivična okužba nohtov.
Na splošno zajemajo nohtna obolenja približno 10 % vseh kožnih obolenj in glivična obolenja obsegajo polovico od njih. Z glivičnim obolenjem nohtov ima težave med 5 in 10 odstotki odraslih. Največkrat so to starejši ljudje, pri katerih so pogosto navzoči številni dejavniki, ki delno olajšujejo okužbo z glivicami in nastanek glivičnega obolenja nohtov. Že sam proces staranja kože in nohtov privede do večje občutljivosti za okužbo z glivicami. V starosti nohti rastejo počasneje (hitrost rasti nohtov se zmanjša celo do tretjine hitrosti iz najstniškega obdobja), nohti postajajo tanjši, brez sijaja, suhi, pusti, površina je sivkasto obarvana, na končnem delu so temneje obarvani, na njih opažamo izrazite vzdolž potekajoče brazde. Zato so tudi bolj krhki in občutljivi, zlahka se cepijo in lomijo.
Večina poškodb in obolenj nohtov se pozdravi spontano, sama od sebe. Glivične okužbe kože stopal in nohtov največkrat niso nevarne, so pa neprijetne in navadno se ne pozdravijo same od sebe. Resnejše poškodbe in spremembe zahtevajo zdravniško obravnavo. Pogosto potekajo kronično, več let, zlasti ob neprimernem ukrepanju in če niso pravilno zdravljene. Najpogostejša povzročitelja takšne okužbe sta glivici sta Trichophyton ali Epidermophyton, ki imata v toplih in vlažnih predelih med prsti na nogah ugodne pogoje za razmnoževanje. Na srečo imamo danes na voljo učinkovita zdravila, s katerimi lahko to neprijetno kronično obolenje pozdravimo.
Okužba z glivicami je lahko komaj opazna, blaga, obolelo mesto, največkrat je začetek opaziti med prsti nog (zlasti med tretjim in četrtim prstom ter četrtim in petim), je lahko belkasto obarvano, nabrekne, postane vlažno in začne pokati. Pojavijo se lahko dokaj ostro omejena pordela žarišča s poudarjenim robom in luščenjem. Okužba nohtov se sprva začne na enem nohtu in se postopoma lahko razširi na druge. Glivice prodirajo od zgornjega prostega roba nohta pod nohtno ploščico ali pa se naselijo najprej ob robu, na stranskih delih nohta, in se nato širijo na noht.
Najpogosteje se okuženi noht na prostem koncu obarva belo ali rumenkasto, v obliki mreže. Včasih, a redkeje, je tudi zelenkast, temno rjav ali celo črn. Barva spremenjenega nohta je povezana z vrsto glivice, ki je prodrla v noht. Sprememba barve se počasi razširi na ves noht. Noht postane zadebeljen, krhek, lomljiv in iznakažen in lahko sčasoma odstopi od podlage. Takšne okužbe še posebno pogosto prizadenejo tiste nohte, ki so že predhodno prizadeti zaradi drugih bolezni oziroma stanj, kot so luskavica nohtov, predhodna poškodba, oslabljena prekrvitev ... Nohtne spremembe navadno niso boleče, ko pa noht postane zadebeljen, lahko pritisk nanj povzroči bolečino.
Dermatolog najprej natančno pregleda kožo med prsti, na stopalu in nohte. Kliničnemu pregledu v nekaterih primerih sledi t. i. mikološki pregled, ko se v laboratoriju postrga delček prizadetega tkiva, največkrat luske ali delček nohta. Te luske se nato ustrezno obdelajo, pregledajo pod mikroskopom in kultivirajo na ustreznih gojiščih in v ugodnih razmerah. Zdravnik nato predpiše zdravljenje.
V preprostejših, klinično jasnih in nedvomnih primerih lahko dosežemo izboljšanje s primerno uporabo lokalnih protiglivičnih sredstev, ki so na voljo v prosti prodaji v lekarnah. Pri vnetju med prsti jih je treba redno uporabljati najmanj dva tedna, pri vnetjih kože stopala vsaj štiri tedne, kadar pa so prizadeti nohti, je zdravljenje dosti daljše. Protiglivična sredstva za lokalno uporabo so v obliki pisal, krem, raztopin, praškov, razpršil, laka za nohte. V resnejših primerih ali takrat, ko okužba kljub takšnemu zdravljenju vztraja, je zdravljenje treba nadaljevati pod vodstvom dermatologa.
Kako lahko preprečimo glivične okužbe nohtov in stopal
- Svetujemo redno, vsakodnevno umivanje stopal s primernim tekočim milom in pod tekočo vodo; sredstva za umivanje nog naj bodo kisla, s pH pod 7. Z njimi ustvarimo kislo okolje, ki za razvoj glivice ni ugodno.
- Po umivanju ali kopanju kožo osušite z mehko frotirko, še zlasti med prsti.
- Nohtov ne prirezujte prekratko, režite jih naravnost.
- Za pedikuro oziroma manikuro uporabljajte pilice za enkratno uporabo.
- Izogibajte se prirezovanju obnohtne kožice.
- Če vas srbi, se ne praskajte, ker si s tem dodatno poškodujete kožo. Glivice se takrat še bolj razširijo in povzročijo nastanek novih okužb, to pa podaljšuje in otežuje zdravljenje.
- Izogibajte se tesnim obuvalom, zlasti v poletnem obdobju; obuvala naj bodo čim bolj zračna.
- Redno nosite bombažne nogavice, ki vpijajo znoj, menjajte jih vsakodnevno ali še pogosteje, če postanejo vlažne; bombažne nogavice je priporočljivo prati strojno pri visokih temperaturah.
- Ne hodite bosi po garderobah, telovadiščih, hotelskih sobah in kopalnicah, na kopališčih in v okolici bazenov.
- Po končanem zdravljenju glivične okužbe razkužite obuvala s primernimi sredstvi, ki vam jih bo svetoval vaš zdravnik oz. dermatolog. Še bolje bo, da športna obuvala in domače copate zamenjate za nova.
