S pametnim ravnanjem se bomo v vročih dneh lahko izognili težavam z morebitnimi glavoboli zaradi vročine in dehidracije. Prva pomoč pri sezonskih glavobolih zaradi vročine in dehidracije je, da se umaknemo z vročega predela, če je to le mogoče, in si pokrijemo oziroma zaščitimo glavo s hladnim pokrivalom. Pitje tekočin naj bo zmerno, vendar vztrajno, v daljšem časovnem obdobju (nekaj ur). Če to ne pomaga, lahko vzamemo tudi preprost, periferno delujoči analgetik.
Glavobol je kliničen simptom, definiran kot neprijeten, boleč občutek v glavi. Delimo ga na dve veliki skupini – primarni in sekundarni glavobol. Glavoboli so različne jakosti, ki jo oceni človek sam. Intenzivnost ali jakost glavobola merimo, kot vse bolečine, z vas – vizualno analogno skalo, ki ima stopnje od 0-10, pri čemer je 0 brez bolečin, z vsako številko bolečina narašča, do 10, ko je glavobol nevzdržen. Blagi glavobol ima vas 1-3, srednje močan ima vas 4-6 in močan ima vas 7-10.
Primarni glavoboli so: migrena, tenzijski glavobol, glavobol v rafalih – kronična paroksizmalna hemikrenija in mešani glavobol – posledica okvare struktur v glavi ali na njej. To so dokaj standardni glavoboli in ljudje, ki trpijo za njimi, jih poznajo, pojavljajo se navadno daljše časovno obdobje (nekaj mesecev ali let), vedno po istem vzorcu nastanka (sprožilni dejavniki) in razvoja. Poznamo zdravila, terapije ali ukrepe, ki glavobole zmanjšajo, prekinejo ali olajšajo. Nekateri bolniki morajo jemati zdravila samo ob napadih, drugi pa tudi v času, ko napadov ni, za preprečitev – preventivno, da se napadi glavobolov ne razvijejo.
Prvo ukrepanje oziroma prva pomoč pri sezonskih glavobolih zaradi vročine in dehidracije je, da se umaknemo z vročega predela, če je to le mogoče, da si pokrijemo oziroma zaščitimo glavo s hladnim pokrivalom in da pijemo dosti tekočin. Pri pitju tekočin moramo biti previdni, saj je možno, da naenkrat popita prevelika količina tekočine sproži bruhanje, ki stanje še poslabša, saj se s tem dehidracija še poglablja. Pitje tekočin naj bo torej zmerno, vendar vztrajno, v daljšem časovnem obdobju (nekaj ur).
Druga skupina glavobolov so sekundarni, ki so posledica spremenjenih razmer v sami glavi ali na njej. Povezani so lahko s poškodbo, boleznimi ožilja, notranjelobanjskimi boleznimi, z vplivi različnih kemičnih snovi ali okužb zunaj ali znotraj glave, lahko so vzročno povezani s presnovnimi motnjami.
Glavobol je lahko povezan z boleznijo na lobanji, vratu, očeh, nosu, sinusih, zobeh, v ustni votlini ali drugih strukturah obraza in lobanje. Lahko je posledica nevralgije ali okvare možganskih ali vratnih živcev.
V skupino sekundarnih glavobolov spadajo tudi nerazvrstljivi glavoboli. Mednje bi lahko šteli tukaj obravnavani glavobol, ki se pojavlja sezonsko, v vročih, toplih poletnih mesecih in je posledica dehidracije ali izsušitve.
Kaj povzroča glavobol?
Strukture v glavi in na njej, ki so boleče, so: koža, mišice, periost – pokostnica, večje arterije, venski sinusi, trda možganska ovojnica na lobanjskem dnu in živci s senzibilnim nitjem (trigeminus, glosofaringeus, vagus, drugi in tretji vratni živec). Bolečino povzroča vlek arterij na možganski bazi in v možganskih ovojnicah, venskih sinusov kot tudi pritisk na katerokoli občutljivo, bolečo strukturo. Bolečina je lahko posledica vnetja ali dilatacije – razširitve, ohlapnosti arterij.
Kdo postavi diagnozo glavobola? Točno diagnozo glavobola postavi običajno nevrolog na podlagi natančno odvzete anamneze (potek in pojavljanje glavobolov), sprožilnih faktorjev, lokalizacije na glavi in značilnosti glavobola (top, oster, pritisk, utripajoč, pikajoč …). Velikokrat je treba opraviti tudi določene diagnostične postopke (rentgensko slikanje glave, CT, MR …).
Če se nam pojavlja glavobol le v določenih situacijah, ko je zunaj vroče in ko smo zaradi različnih vzrokov manj pili ali smo izgubljali preveč tekočine (prekomerno potenje, preveliko odvajanje urina), lahko pomislimo, da je vzrok glavobola dehidracija ali izsušitev. Pri dehidraciji se posušijo, skrčijo in zmanjšajo vse strukture v glavi, vključno s tistimi, ki bolijo. Lahko pride do njihovega natega. Tudi tvorba cerebrospinalne tekočine (tekočine, ki obliva vse strukture v lobanjskem in hrbteničnem kanalu), ki poteka stalno, je zmanjšana, kar zopet pripomore k dodatni izsušitvi. V hujših primerih lahko pride tudi do krčev in bruhanja zaradi elektrolitskega neravnovesja, kar stanje še poslabšuje in motnjo ojačuje. To lahko pripelje do začaranega kroga, ki zahteva strokovno medicinsko pomoč. To večkrat opažamo pri raznih ekstremnih športnih aktivnostih v vročem vremenu (maraton) ali pri delu na terenu.
Prekomerno uživanje zdravil lahko povzroči glavobol
Zdravila, kot so paracetamol (Lekadol, Nalgesin) ali acetilsalicilna kislina (Aspirin), narkotiki, barbiturati ali ergotaminski preparati, lahko imajo za stranski učinek glavobol, zato moramo tudi ta vzrok izključiti. Pri tej vrsti glavobola ta zdravila ne pomagajo, lahko ga celo poslabšajo. Poznamo primere, ko se nekateri bolniki pritožujejo, da jim določeni analgetiki glavobol poslabšajo, kar je dokaz za omenjeno vrsto glavobola.
V protibolečinskih ambulantah se ob drugih bolečinah veliko srečujemo tudi z bolniki z glavoboli, ki so predvsem primarni, trajajo že vrsto let, imajo večinoma postavljeno diagnozo glavobola in so diagnostično obdelani.
Kakšna je terapija glavobola zaradi dehidracije?
Prvo ukrepanje oziroma prva pomoč pri sezonskih glavobolih zaradi vročine in dehidracije je, da se umaknemo z vročega predela, če je to le mogoče, da si pokrijemo oziroma zaščitimo glavo s hladnim pokrivalom in da pijemo dosti tekočin. Pri pitju tekočin moramo biti previdni, saj je možno, da naenkrat popita prevelika količina tekočine sproži bruhanje, ki stanje še poslabša, saj se s tem dehidracija še poglablja. Pitje tekočin naj bo torej zmerno, vendar vztrajno, v daljšem časovnem obdobju (nekaj ur). Če to ne pomaga, lahko vzamemo tudi preprost, periferno delujoči analgetik, kot je na primer nesteroidni protivnetni analgetik (nsaids), kot so paracetamol, ketoprofen, naproksen … Za omenjeni glavobol nikakor ne priporočamo jemanja opioidnih – morfinskih, centralno delujočih analgetikov, zaradi njihove narave in morebitnih stranskih učinkov.
Če po vseh teh ukrepih glavobol še ne pojenja ali če se stanje poslabšuje, je glavobol znak resnejšega dogajanja v glavi, na kar ne smemo pozabiti, zato je treba obiskati osebnega ali dežurnega zdravnika, ki bo ocenil, ali je glavobol take narave, da zahteva nadaljnjo dodatno obravnavo ali preglede pri specialistih (nevrolog, rentgenolog, internist …).
S pametnim ravnanjem v poletnih mesecih se bomo lahko preprosto izognili težavam z morebitnimi glavoboli zaradi vročine in dehidracije.