Glavkom je drugi najpogostejši vzrok slepote na svetu. Na svetu je 4,5 milijona ljudi slepih zaradi glavkoma, število pa še vedno narašča. Ker bolezen poteka brez večjih težav, 50 odstotkov zbolelih v razvitih državah ne ve, da ima glavkom, v nerazvitem svetu pa je ta delež približno 90-odstoten.
12. marca je bil svetovni dan boja proti glavkomu. Na Očesni kliniki v Ljubljani so ob tej priložnosti v sodelovanju s podjetjem Pfizer izdali brošuro s koristnimi informacijami o bolezni in z napotki, kako bolezen prepoznati in zdraviti. Z večjo ozaveščenostjo ljudi se lahko odstotek pravočasno odkrite bolezni poveča, s tem pa se lahko zmanjša število oslepelih zaradi glavkoma.
O glavkomu smo se pogovarjali z doc. dr. Barbaro Cvenkel, dr. med., spec. oftalmologinjo, vodjo glavkomske ambulante na Očesni kliniki v Ljubljani.
Kaj sploh je glavkom in zakaj nastane?
Glavkom je skupina različnih očesnih bolezni, katerim je skupna napredujoča okvara vidnega živca na mestu, kjer živec izstopa iz očesa. Ta okvara nastaja postopoma in ko nastane, je nepovratna. Pogosto je povezana z visokim očesnim tlakom, ne pa vedno. Visok očesni tlak in glavkom nista sinonima, kot smo mislili včasih.
Največkrat vzroka za nastanek glavkoma ne poznamo. Takrat pravimo, da gre za primarni glavkom, in ta je najpogostejši. Kadar pa se glavkom pojavi kot posledica drugih bolezni, ga imenujemo sekundarni glavkom. Nekatere oblike glavkoma so prisotne že ob rojstvu (prirojeni ali kongenitalni glavkom) ali pa se pojavijo v otroštvu (juvenilni glavkom).
Glavkom je nepopravljiva okvara vidnega živca, ki v skrajnem primeru povzroča slepoto. Največja nevarnost je prikritost bolezni, vse do trenutka, ko je okvara že nepopravljivo napredovana. Tveganje za pojav okvare se povečuje s starostjo.
Obstaja še ena oblika glavkoma, in sicer glavkom zaprtega zakotja. Ta lahko poteka burneje, z bolečinami in glavobolom, z bruhanjem, s poslabšanjem vida in mavričnimi krogi okrog izvora svetlobe. K temu tipu glavkoma so bolj nagnjene ženske, tisti, ki imajo kratko dolžino zrkel, pogostejši pa je tudi pri določenih rasah, recimo pri azijatih.
Kateri ljudje so najbolj ogroženi?
Za primarni glavkom so najbolj ogroženi starejši ljudje (nad 65 let), kratkovidni ljudje z dioptrijo večjo kot –4, bolniki s srčno-žilnimi boleznimi, ki imajo slabšo prekrvavitev v organizmu in posledično slabšo prekrvavitev očesa in vidnega živca. Štirikrat bolj so ogroženi tisti, pri katerih je bolezen prisotna v ožjem družinskem krogu.
Kakšni so simptomi glavkoma? Ali lahko sami posumimo nanj in na kaj moramo biti pozorni?
Pri najpogostejši obliki glavkoma, primarnem glavkomu odprtega zakotja, bolniki navadno nimajo težav. Vid dolgo ostaja dober. Ko bolnik opazi, da se je vid poslabšal, takrat je bolezen že močno napredovala in je navadno že prepozno. Večinoma glavkom ni pravočasno odkrit, saj ljudje nimajo težav in prepozno pridejo k zdravniku.
Ker bolezen ni simetrična in je pogostokrat na enem očesu bolj napredovala kot na drugem, lahko sami naredimo preprost test. Najprej prekrijemo eno oko, z drugim gledamo v določeno točko in opazujemo vidno polje (poleg opazovane točke vidimo še okolico). Nato pokrijemo še drugo oko, gledamo isto točko in prav tako opazujemo vidno polje. Vidni polji obeh očes si morata biti podobni. Če med njima opazimo veliko razliko, je to lahko znak za glavkom. Najprej se po navadi obrnemo na splošnega zdravnika, ki nam da napotnico za specialista.
Preventivni pregledi so edini način za pravočasno odkritje glavkoma. Zato po 40. letu opozorite zdravnika na to, da mora biti pregled temeljit - z merjenjem očesnega tlaka in s pregledom očesnega ozadja.
Opozorila bi na to, da morajo biti očesni pregledi po 40. letu temeljiti. Ne gre samo zato, da določimo ostrino vida, ampak je treba izmeriti tudi očesni tlak in pregledati očesno ozadje, predvsem izstopišče vidnega živca iz očesa. In če zdravnik opazi kar koli sumljivega, povišan očesni tlak, spremembe na očesnem ozadju, mora takega človeka takoj poslati naprej, k očesnemu zdravniku za natančnejši pregled in preiskavo vidnega polja.
Kako zdravimo glavkom?
Primarno zdravljenje glavkoma je usmerjeno v znižanje očesnega tlaka. Če znižamo očesni tlak, lahko v nekaterih primerih ustavimo ali zelo upočasnimo propadanje vidnega živca. To najprej naredimo z zdravili (različne vrste kapljic). Če zdravila niso učinkovita, pride pri primarnem glavkomu v poštev znižanje očesnega tlaka z laserjem. Če s tem nismo dovolj znižali tlaka, bolnika tudi operiramo. 20 odstotkov operiranih ljudi mora po dveh do treh letih po operaciji znova jemati kapljice.
Če bolezen zdravimo, se stanje slabša počasneje kot sicer. Funkcija vida se nam slabša tudi s staranjem. Postopno slabšanje zaradi starosti je pričakovano, in če imamo okvaro vidnega živca že zaradi glavkoma, potem nimamo nobene rezerve.
Je glavkom ozdravljiv?
Ne, okvara, ki nastane na vidnem živcu, je nepovratna. Najhujša posledica glavkoma je slepota in glavkom je na drugem mestu vzrokov za slepoto.
Ali so splošni zdravniki dovolj izobraženi na tem področju, da tudi sami posumijo na glavkom, recimo pri starejšem človeku, ki potarna, da ima težave z vidom?
Seveda, splošni zdravniki pravočasno napotijo bolnika naprej.
Vi ste vodja glavkomske ambulante, ki deluje v okviru Očesne klinike Ljubljana. Ali je v Sloveniji še kakšna podobna ambulanta?
Smo edina glavkomska ambulanta v Sloveniji z zelo dolgo tradicijo, saj obstajamo že več kot 30 let.
K nam pridejo ljudje, pri katerih očesni tlak kljub zdravljenju ni urejen oziroma bolezen napreduje. K nam pridejo tudi, če se področni očesni zdravnik ne more ali ne zna odločiti za potek zdravljenja, ljudje z bolj napredovalimi boleznimi ali tisti, ki potrebujejo dodatno zdravljenje za znižanje očesnega tlaka, recimo laser ali operacijo.
Koliko bolnikov z glavkomom je v Sloveniji in koliko jih je po vašem mnenju še neodkritih?
Glavkom se največkrat pojavi po 40. letu starosti, njegova pogostnost narašča s staranjem. Najpogostejša oblika glavkoma je primarni glavkom odprtega zakotja. Njegova povprečna pogostnost med 40. in 80. letom starosti je približno 2, 2 %. Pri ljudeh, starih okoli 40 let, je pogostnost zelo majhna, zbolita dva od tisočih, pri starejših od 80 let pa zbolijo štirje do pet ljudi od stotih. Od ljudi, ki imajo glavkom, jih v razvitem svetu (npr. na Danskem) vsaj 5 % oslepi na obe očesi.
V Sloveniji imamo okoli 900.000 oseb, starih med 40 in 80 let. Če podatke prenesemo na Slovenijo, je to skoraj 20.000 ljudi z glavkomom in skoraj polovica od teh jih ne ve, da ga ima. Vsaj pet odstotkov od teh jih oslepi.
Za preventivo lahko največ storimo s tem, da redno hodimo na preglede k strokovnjakom in že pri prvem pregledu za očala opozorimo zdravnika na to, da mora biti pregled temeljit (z merjenjem očesnega tlaka in pregledom očesnega ozadja vred). Če je glavkom odkrit dovolj zgodaj, lahko večinoma ohranimo dobro vidno funkcijo. To je zelo pomembno.
Imate za konec morda še kakšen nasvet?
Poudarila bi pomen samotestiranja vidnega polja in temeljitega pregleda, ko gremo po prva očala za bližino. Pozorni moramo biti tudi na to, če ima kdo glavkom v ožjem družinskem krogu. Po 40. letu bi morali vsaj vsaki dve do tri leta na pregled. V tej starosti navadno dobimo prva očala za bližino in vsake toliko časa jih moramo tudi zamenjati. Takrat naj bo očesni pregled temeljit.
Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 32, april 2009.
