Ginseng (Panax ginseng) je na Daljnem vzhodu zelo cenjena rastlina. O njegovi visoki ceni je poročal že Marko Polo, poznal ga je tudi Ludvik XIV., kitajsko tradicionalno zdravilstvo pa ginseng pozna in uporablja že 5000 let. Že ime nam pove, da je rastlina res nekaj posebnega – pomeni namreč »zdravilo za vse«. Pan v grščini pomeni vse, axos je po grško zdravilo (od tod poimenovanje Panax), ginseng pa v kitajščini pomeni človeška korenina, saj naj bi korenina imela obliko človeškega telesa. Korenina je tudi tisti del rastline, ki nosi zdravilno moč.
Ginseng (Panax ginseng) spada v družino bršljanovk (Araliaceae). Raste v vzhodnem delu Azije, predvsem v Koreji, na Japonskem, Kitajskem in tudi v severni Ameriki. Poznamo več vrst ginsenga. Poleg pravega oz. korejskega ginsenga najdemo še ameriški ginseng (Panax quinquefolium), japonski ginseng (Panax trifolium ali Panax japonicum), kitajski ginseng (Panax notoginseng), vietnamski ginseng (Panax vietnamensis) in druge. Kot drogo uporabljamo očiščeno in posušeno korenino (Ginseng radix).
Korenina ginsenga spada med adaptogene droge. Novejše raziskave so dokazale, da ginseng deluje adaptogeno pri različnih vrstah stresa, kar pomeni, da izboljša sposobnost organizma pri prilagajanju na neugodne razmere tako pri duševnih kot pri fizičnih preobremenitvah, izčrpanosti in slabi koncentraciji, zviša pa tudi odpornost organizma proti okužbam. Ginseng ugodno vpliva na presnovo, kar se kaže kot povečana telesna vzdržljivost ter izboljšane psihične in umske sposobnosti. Stres je stanje, ko je ravnovesje med organizmom in okoljem ogroženo. Adaptogene droge delujejo tako, da povečajo moč nespecifičnega obrambnega odziva na stres. Uspešna adaptacija na stres ne zahteva le odziva nanj, ampak tudi zmožnost ustreznega uravnavanja tega odziva brez povzročanja dodatne škode organizmu. Mehanizem nespecifičnega obrambnega odziva na stres sestavlja usklajeno delovanje živčnega, hormonskega in imunskega sistema, med katerimi potekajo večsmerne komunikacije medsebojnega spodbujanja in zaviranja.
Zaradi številnih pozitivnih lastnosti ginsenga, ga imajo ponekod tudi za čarobno darilo narave.
Različne vrste iz rodu Panax vsebujejo bolj ali manj enake snovi, a v različnih koncentracijah. Glavne učinkovine so ginsenozidi. Poleg ginsenozidov korenina ginsenga vsebuje še peptidoglikana panaksan in panaksol, ogljikove hidrate panaksen, panaginsen, ginsinsen, derivate pirazina, oligosaharide in polisaharide, salicilate, vitamine (B1, B2, B12, pantotenska kislina) in minerale ter sledove eteričnega olja.
Ginseng ali ženšen, kot mu tudi pravimo, pomaga pri ohranjanju zdravja, povečuje odpornost proti stresu, krepi življenjsko moč, izboljšuje športne sposobnosti, krepi duševne sposobnosti, še posebej pred izpiti, zmanjšuje stres, ki ga povzročajo telesne in duševne obremenitve, pomaga pri izčrpanosti in oslabelosti, krepi telesno odpornost, še posebej pri okrevanju po hudih kroničnih boleznih, preprečuje okužbe, krepčilno pa naj bi deloval tudi na spolno moč.
Na prodajnih policah najdemo ginseng v najrazličnejših oblikah, od celih posušenih korenin, ženšenovega žganja, vina in čaja, do izvlečkov v obliki tablet in kapsul. Vendar pa je treba biti pozoren, saj je v nekaterih izdelkih le malo ginsenga ali celo nič. Še posebej moramo biti previdni pri nakupovanju izdelkov po spletu. Kajti vedno, kadar je zdravilna rastlina redka in draga, se pojavijo ponaredki.
Posebej pazljivi pri odmerjanju pa morajo biti sladkorni bolniki in tisti, ki jemljejo zdravila, ki vplivajo na strjevanje krvi (antikoagulante, npr. varfarin).
Ginseng je namenjen peroralni uporabi. Za varne veljajo odmerki, ki ustrezajo 1 do 2 g ginsengove korenine ali 200 do 600 mg izvlečka korenine ginsenga na dan. Odmerki, večjih od dveh gramov, naj se ne bi uporabljali, saj lahko privedejo do neželenih učinkov. Posebej pazljivi pri odmerjanju pa morajo biti sladkorni bolniki in tisti, ki jemljejo zdravila, ki vplivajo na strjevanje krvi (antikoagulante, npr. varfarin). Tradicionalni režim odmerjanja deli odmerke na kratkotrajne in dolgotrajne. Kratkotrajni režim, namenjen predvsem mlajšim in zdravim osebam, predpisuje jemanje ginsenga dva do tri tedne z dvomesečnimi presledki, pri čemer naj bi bil odmerek 0,5–1 g posušene korenine dnevno. Dolgotrajni režim predpisuje neprekinjeno jemanje 0,4–0,8 g korenine dnevno, namenjen pa je starejšim in bolnim. Kljub temu pa jemanje, daljše od treh mesecev, ni priporočljivo. Jemanje ginsenga ni primerno za otroke.
Ginseng se kot adaptogena droga v tradicionalni medicini uporablja že tisoče let. Nova spoznanja, ki temeljijo na raziskavah, mu pripisujejo še širši spekter delovanja. Ginseng je primeren za odpravljanje čezmerne utrujenosti in krepitev psihofizične kondicije, preventivno pa ga lahko uporabljamo tudi kot antikancerogeno drogo. Zaradi številnih pozitivnih lastnosti ga imajo ponekod tudi za čarobno darilo narave.
Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 17, december 2007.
