Da je gibanje pomembno, danes najverjetneje ni več dileme. Kljub temu se premalo zavedamo, da telesna aktivnost ni pomembna zgolj za vzdrževanje kondicije in mišične mase, temveč je bistvena za ohranjanje zdravja in funkcionalnosti telesa. Običajno niti ne razmišljamo o kratkoročnih, kaj šele o dolgoročnih posledicah pomanjkanja gibanja, a bi morali.
Diplomirana fizioterapevtkaAnita Jaklič poudarja, da je redna (in prilagojena) telesna vadba izrednega pomena v vseh obdobjih življenja. Kot eno izmed problematik izpostavlja monotonost vadbe, ki lahko povzroči težave na delih telesa, ki jih zaradi enoličnih aktivnosti ne razgibamo in ustrezno obremenimo. Zagotovo pa z vadbo ne smemo pretiravati. Poiskati moramo ravnovesje med počitkom oziroma regeneracijo in aktivnostjo, ki je primerna za našo starost in zdravstveno stanje.
Anita Jaklič navaja, da gibanje k zdravju posameznika gibanje najbolj pripomore, če je posameznik aktiven vse življenje.
Ob dejstvu, da človek v obdobju med 40. in 80. letom starosti povprečno izgubi 50 odstotkov mišične mase, od tega kar 75 odstotkov zaradi neuporabe mišic in le četrtino zaradi staranja, prav nihče ne bi smel ostati neaktiven. Obstaja zdravilo, ki se imenuje gibanje, in je ob pravilni uporabi povsem brez stranskih učinkov,
izpostavlja Anita Jaklič.
To lahko torej preprečimo z ustrezno vadbo, ki pa je odvisna od ciljev posameznika, starosti in zdravstvenega stanja. Glede na te dejavnike, priporočila za gibanje prilagaja tudi Svetovna zdravstvena organizacija:
- zdravi odrasli: za ohranjanje in krepitev zdravja - vsaj 150 min zmerne vadbe tedensko ali 75 visoko intenzivne vadbe, 3 krat na teden vadba za izboljšanje mišične moči in gibljivosti,
- ljudje po 65. letu: vsaj 3 krat na teden še dodatno vaje za ravnotežje in koordinacijo,
- otroci in mladostniki: eno uro zmerno do visoko intenzivne vadbe vsak dan, trikrat tedensko pa visoko intenzivna vadba z vajami za izboljšanje mišične moči in krepitev kosti
Natančnejša priporočila lahko preberete na strani Svetovne zdravstvene organizacije (v angleščini: https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/physical-activity).
Pretiravanje z vadbo lahko škoduje
Vadba mora biti raznolika, da se krepijo vsi deli telesa enakomerno. Če trenutni način vadbe ne prinaša rezultatov, je dobro, da jo spremenimo ali povečamo intenziteto vadbe. Pri tem se priporoča tudi izvajanje bazičnih aktivnosti in vaj za preventivo pred poškodbami. Poleg vadbe pa je pomembna tudi regeneracija, zato je dobro, da se krajši čas gibanja razporedi v čim več dni v tednu in da ima posameznik hkrati vsaj 1-2 dni počitka. Torej aktivnosti ne sme biti niti preveč, niti premalo.
Če smo z vadbo pretiravali, bomo to prepoznali po naslednjih znakih:
- bolečine v mišicah trajajo več kot 1-2 dni,
- pred naslednjo vadbo se nismo dobro spočili,
- čutimo pomanjkanje energije pri drugih aktivnostih (služba, študij),
- zapostavljamo druga področja življenja.
Pretirana aktivnost lahko povzroča dodaten stres, kronično utrujenost in izčrpanost. Pomembno je da svoje telo poslušamo in v stresnih trenutkih življenja z vadbo ne pretiravamo, temveč si odpočijemo, denimo, da nekaj časa izvajamo lažje aktivnosti v naravi in po ustreznem počitku nadaljujemo z običajno intenziteto.
Več o gibanju v podkastu Medical Orbit
Pogovor z Anito Jaklič, diplomirano fizioterapevtko, je nastal v seriji Skočimo na lepše v podkastu Medical Orbit. Sogovornico je gostila Petra Zajc, strokovna sodelavka Društva revmatikov Slovenije. Pogovarjali sta se o naslednjih temah:
- Redna telesna dejavnost kot temelj zdravja
- Pomen ohranjanja/upada gibalni sposobnosti
- Priporočila glede količine in tipa vadbe v različnih starostnih obdobjih
- Posledice ne-gibanja
- Posledice pretiravanja z gibanjem
- Na kaj moramo biti pozorni, ko se začnemo aktivneje udejstvovati z vadbo
- Priporočila in izkušnje z gibanjem pri vnetnih revmatizmih
- Celovit program strokovno vodenih terapevtskih video vadb za revmatike – predstavitev
- Revmatiki in šport
