Za zdrav razvoj otroka v nosečnosti in med dojenjem
Največja človeška mojstrovina je ustvariti novo življenje in poskrbeti zanj, da se razvije v zdravega potomca. Veliko radosti, predanosti in topline preveva dušo ženske, ko v njenem telesu nastaja njen in partnerjev otrok. Ena misel pa je zagotovo najmočnejša: »Naj bo to dete zdravo, da bo vsem v veselje!«
Otrok je v materinem trebuhu popolnoma odvisen od navad in razvad svoje »gostiteljice«, zato je v tem obdobju potrebno še posebej okrepiti telo in poskrbeti za ustrezen vnos hranil.
Ni potrebno, da nosečnica je »za dva«, prav pa je, da pri izbiri hrane, ki jo zaužije, misli tudi oz. predvsem na razvijajočega se otroka. Preudarno naj izbira hrano, da tako zagotovi potrebne snovi za zdrav razvoj ploda.
V prvih tednih po zanositvi je ključnega pomena optimalen vnos folne kisline (vitamin B9), od katerega sta odvisna razvoj zarodka in rast ploda. Skupaj z vitaminom B12 sta odločilna za preprečevanje nepravilnega razvoja hrbteničnega kanala (nevralne cevi), ki se v zarodku razvije že 4. teden po spočetju. Priporočljivo ju je jemati že mesec pred zanositvijo in vsaj do 12. tedna nosečnosti, saj predstavlja premajhen vnos vitaminov nepravilno zapiranje nevralne poti in tako zvečano nevarnost za spontan splav in prirojene napake. Okvare nastanejo v predelu glave, v lobanji in možganih, ter hrbtenice. Mnoge so nezdružljive z življenjem. Če pa se otroci z njimi rodijo, največkrat niso sposobni normalno živeti ali pa so telesno ali duševno prizadeti.
Vitamin B9 je že v osnovi potreben za plodnost moških in žensk. Pri moških prispeva k spermatogenezi, pri ženskah pa k zorenju oocitov – ženskih spolnih celic, pripravljenih na oploditev, k vgnezditvi jajčeca in nastanku placente.
Človeški organizem vitamina B9 ne more sam proizvajati, zato ga mora pridobiti s hrano. Bogat vir predstavlja zelena zelenjava, na primer zelena solata, špinača, brokoli, brstični ohrovt. Večje količine se ga nahajajo tudi v cvetači, fižolu, grahu, repi, sončničnih semenih in sadju (banane, jagode, grenivke, maline, pomaranče). Veliko ga vsebujejo še jetra in kvas.
Otrok je v materinem trebuhu popolnoma odvisen od navad in razvad svoje »gostiteljice«, zato je v tem obdobju potrebno še posebej okrepiti telo in poskrbeti za ustrezen vnos hranil.
V hrani se nahaja v obliki folatov (v večini kot »metafolin «, 5-metiltetrahidrofolat), ki so topni v vodi in zelo občutljivi na svetlobo in toploto. Med pripravo hrane se velik del folatov uniči, hkrati pa se folati slabo absorbirajo iz črevesja. Ocenjuje se, da je povprečna biorazpoložljivost folatov iz mešane hrane tako le 50 %.
Folna kislina pa je sintetična oblika vitamina B9, ki je sestavina prehranskih dopolnil. Njena prednost je v tem, da jo organizem lažje vsrka in izkoristi kot folate. Vendar pa postane folna kislina biološko aktivna šele po pretvorbi v tetrahidrofolat (THF). THF nastane v jetrih s pomočjo encima metiltetrahidrofolat reduktaze (MTHFR). Novejše raziskave so pokazale, da ima 50 % žensk zaradi zmanjšane aktivnosti encima MTHFR moteno presnovo folne kisline v aktivno obliko folata. Pri 10 % populacije je presnova zmanjšana za 70 %, pri 40 % populacije žensk pa za 30 %.
Rešitev je prišla z razvojem aktivne in stabilne oblike folatov -Ca 5-metil tetrahidrofolata (Ca 5-MTHF), ki je kot sestavina prehranskih dopolnil na voljo tudi v slovenskih lekarnah.
V prihodnje se tako lahko tudi pri nas nadejamo zmanjšanega tveganja napak nevralne cevi za 60-70 %, zmanjšanega tveganja za pojav prirojenih napak srca in urogenitalnega trakta ter zmanjšanega števila spontanih splavov, zlasti pri ženskah z zmanjšano aktivnostjo encima mthfr za presnavljanje folne kisline.
