Staranje, kamor lahko prištevamo lomljivost kosti ali osteoporoza, je neizogibno, le da nekateri ljudje visoke starosti in s tem osteoporoze nikoli ne dočakajo. Res je tudi, da so nekateri dejavniki odločilni za njen razvoj. Že biti ženska močno poveča tveganje za zlome, predvsem zapestja in hrbtenice, in to že v dobi menopavze, ko se počutijo še razmeroma mlade.
Fizioterapevt je usposobljen za ocenjevanje, zdravljenje in preprečevanje obolenj gibalnega sistema, zato lahko veliko naredi za zdravje kosti, kar posledično zmanjša pogostost zlomov in dramatične posledice, ki jih prinašajo. Po zlomu kolka v poznejših letih vsak peti bolnik umre že v prvem letu, več kot polovica pa jih ostane odvisna od tuje pomoči.
Strategija vadbe in rehabilitacije je skladna s starostjo in resnostjo zloma in je usmerjena v telesno pripravljenost, kot so sklepna gibljivost, moč mišic, ravnotežje, telesna drža, koordinacija gibanja, aerobna sposobnost in drugo. Vaditi je pomembno začeti v rani mladosti in to nadaljevati do konca življenja. To pomeni, da je dobro skakati in teči, dokler lahko, da hodimo na redne sprehode in se tudi v pozni starosti trudimo, da se ne zasedimo oziroma obležimo. Za zadnje so pogosto odgovorni prav zdravstveni delavci, ki premalo spodbujajo gibanje pri starostnikih, ker je preprosteje, da lepo v plenicah ležijo v čistih posteljah, čeprav bi jih bila vsaj polovica sposobna hoditi do stranišča s čisto malo pomoči. Vsi bi se morali bolj zavedati, da je za trdnost kosti nujno potrebno, da se človek postavi na noge, ker se le takrat, ko vertikalne sile delujejo na kosti, kost posledično krepi. Nobena vadba leže v postelji ne more nadomestiti tega učinka. Pri odkriti osteoporozi se morajo bolniki seznaniti s škodljivi silami, ki bi lahko stanje še poslabšale. Govorimo o prisilni drži, vajah, ki močno upogibajo hrbtenico naprej, raznih zasukih pod obremenitvijo in podobno. Takrat je dobro, da se odločijo za vadbo pod nadzorom fizioterapevta.
Vloga fizioterapevta pri delu z bolniki z osteoporozo je zelo pomembna in lahko močno vpliva na zmanjšanje stroškov zdravljenja po zlomih. Žal se družba pa tudi zdravstveni sistem tega še vedno na zavedata dovolj. Kot primer naj navedem, da je povprečna starost oskrbovancev v domovih za ostarele 80 let; predvidevamo, da jih ima večina tudi osteoporozo. Zelo zaskrbljujoče je, da za več kot 100 oskrbovancev skrbi le en fizioterapevt.
Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 15, oktober 2007.
