Med udeleženci cestnega prometa je prepovedanih drog iz leta v leto več, saj je poleg opitih med vozniki tudi precej ljudi pod vplivom različnih drog. Uživanje takšnih snovi v zadnjih dvajsetih letih narašča in pomeni obliko ogroženosti. Ogroženi so zlasti mladostniki, saj ti največkrat uživajo prepovedane droge.
Uživalci prepovedanih drog največkrat ne reagirajo dovolj hitro, imajo moteno koncentracijo, so nepozorni pri prehitevanju, saj je motena njihova ocena časa in razdalje, imajo omejeno gibljivost oči, prepozno zavirajo.
Prepovedane droge vplivajo na razmišljanje, čustvovanje, vedenje ter povzročajo psihično in fizično odvisnost. Zmanjšajo človekovo sposobnost zaznave in predelave informacij ter učinkovitega mišljenja, poslabšajo pa tudi njegove motorične reakcije. Tako neposredno ogrožajo prometno varnost in povečajo možnost, da človek, ki je zaužil drogo, povzroči prometno nesrečo. Uživalci prepovedanih drog največkrat ne reagirajo dovolj hitro, imajo moteno koncentracijo, so nepozorni pri prehitevanju, saj je motena njihova ocena časa in razdalje, imajo omejeno gibljivost oči, prepozno zavirajo. Pri uživalcih opazimo tudi povečano pripravljenost za tveganje in agresijo do okolice oziroma soudeležencev v prometu. Nevarnost v cestnem prometu pa zaradi abstinenčnih težav pomenijo tudi vsi tisti, ki prenehajo jemati prepovedane droge. Zato velja, da je vožnja prav tako prepovedana tudi odvisnikom, ki so vključeni v nadomestno zdravljenje, čeprav ob primernem odmerku nadomestnega zdravila ne bi bistveno odstopali od normale. Toda ker velika večina odvisnih od prepovedanih drog prejema nezadostni odmerek nadomestnega zdravila ali ob njem vzame še psihoaktivno snov, bo še naprej veljalo, da velja prepoved vožnje vozila vsem, ki so vključeni v nadomestno zdravljenje v Centrih za preprečevanje in zdravljenje odvisnih od prepovedanih drog po Sloveniji.
V publikacijah o zdravilih in prometni varnosti so navedene ocene, da 10 % povzročiteljev prometnih nesreč uporablja zdravila, ki zmanjšujejo vozniške sposobnosti.
Tudi nekatera zdravila lahko zmanjšajo sposobnost upravljanja vozil in delovnih strojev. Po podatkih iz literature kar petina zdravil, ki so na trgu, zmanjšuje reakcijske sposobnosti, kar lahko ogroža varno udeležbo v prometu in upravljanje strojev. V publikacijah o zdravilih in prometni varnosti so navedene ocene, da 10 % povzročiteljev prometnih nesreč uporablja zdravila, ki zmanjšujejo vozniške sposobnosti. Ob tem pa kar 80 odstotkov udeležencev v prometu, ki jemljejo zdravila, ne pozna njihovega vpliva na vožnjo.
Zdravila, ki zmanjšajo psihofizične sposobnosti bolnika, imenujemo trigoniki in so označena s trikotnikom. Skupine zdravil, ki vplivajo na psihofizične sposobnosti, so uspavala in pomirjevala, zdravila z vplivom na duševno počutje, zdravila za zdravljenje epilepsije, zdravila proti močnim bolečinam, zdravila za zdravljenje povišanega krvnega tlaka, sladkorne bolezni ter še nekatera druga zdravila na recept in brez recepta. Bolniki se morajo pri jemanju zdravil posvetovati z zdravnikom ali farmacevtom. Neželene učinke zdravil lahko še potenciramo z alkoholom. Pri sočasnem uživanju alkohola in zdravil lahko pride do medsebojnega delovanja ali interakcije, ki še poveča možnost neželenih učinkov in njihovih posledic. Alkohol ima v povezavi z zdravili lahko dvojen učinek: lahko neposredno vpliva na količino zdravila v krvi, učinki alkohola in zdravil pa se lahko seštevajo ali celo potencirajo, kar velja še posebej pri vplivih na živčni sistem.
Mamila, zdravila, prometna varnost in zakonodaja
Varnost v cestnem prometu v Sloveniji ureja Zakon o varnosti cestnega prometa (ZVCP), ki prepoveduje vožnjo voznikom pod vplivom mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, ki zmanjšujejo sposobnost za vožnjo. Voznik, ki vozi pod vplivom psihoaktivnih snovi, torej krši omenjeni zakon in za svoja dejanja odgovarja tudi, če se ni zavedal, da njegovo dejanje pomeni prekršek. Navzočnost psihoaktivnih snovi se pri voznikih ugotavlja s posebnim postopkom, napravami ali strokovnim pregledom. Postopek za prepoznavo znakov, ki so možna posledica delovanja psihoaktivnih snovi v organizmu, je predpisan s podzakonskim aktom in je sestavljen iz treh faz: preizkus oči, ocena velikosti zenic in odreditev strokovnega pregleda. Pri tem policisti ocenjujejo način vožnje, videz, vedenje, način govora in druge vidne znake na vozniku, ki bi lahko bili posledica delovanja psihoaktivnih snovi v organizmu. Če policist odredi strokovni pregled, vozniku na samem mestu prekrška prepove nadaljnjo vožnjo in mu začasno odvzame vozniško dovoljenje.
Če voznik pod vplivom mamil, psihoaktivnih zdravil in drugih psihoaktivnih snovi, ki zmanjšujejo sposobnost za vožnjo, povzroči prometno nesrečo ali odkloni strokovni pregled, je predvidena kazen najmanj 500 evrov in 18 kazenskih točk.
Za vožnjo pod vplivom mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, ki zmanjšujejo sposobnost za vožnjo, Zakon o varnosti cestnega prometa določa najmanj 500 evrov globe in najmanj 10 kazenskih točk. Če voznik pod vplivom mamil, psihoaktivnih zdravil in drugih psihoaktivnih snovi, ki zmanjšujejo sposobnost za vožnjo, povzroči prometno nesrečo ali odkloni strokovni pregled, je predvidena kazen najmanj 500 evrov in 18 kazenskih točk.
Postopek za prepoznavanje vožnje pod vplivom mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih
psihoaktivnih snovi v organizmu je policija začela izvajati junija 2006 na podlagi ZVCP in v
aprilu 2006 sprejetega Pravilnika o postopku za prepoznavo znakov oziroma simptomov, ki
so posledica mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi v organizmu.
Policist na podlagi ZVCP ter pravilnika strokovni pregled odredi tudi, ko
postopka ni mogoče opraviti ali ga voznik odkloni. Vsekakor pa v postopkih pred pristojnimi organi kot dokaz velja le izsledek toksikološke analize.
Številne raziskave pri nas in na tujem so pokazale, da so med najpogostejšimi udeleženci in povzročitelji prometnih nesreč prav mladi med 19. in 24. letom starosti. Njihova ogroženost je dva- do trikrat višja, kot je ogroženost drugih starostnih skupin udeležencev v prometu. Največkrat so vzrok tem nesrečam njihova neizkušenost, prehitra vožnja, vožnja pod vplivom alkohola in drugih drog itd., torej predvsem dejavniki, ki so vezani na njihov življenjski slog in značilnosti obdobja adolescence.
Stanje na področju prometne varnosti lahko učinkovito spreminjamo le z dolgoročnimi ukrepi v procesu vzgoje in izobraževanja posameznika. V program vzgoje in izobraževanja je treba vključiti ne samo znanje o prometu, ampak tudi psihosocialne vidike prometne varnosti, kot so razvijanje strpnosti, skrb za druge udeležence, udeležba v prometu le v dobrem psihofizičnem stanju, pozitivna stališča do primerne hitrosti, uporabe čelade in podobno.
Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 19, februar 2008.
