Mateja Gantar Kšela je magistra farmacije, ki se je z družino preselila v Avstralijo, vendar svojega poklica tam ne opravlja. Kot pravi, je bila motivacija za selitev nova izkušnja, poleg tega pa jim je to možnost omogočila moževa služba, saj v Avstraliji dela za mednarodno podjetje, za katero je delal že v Sloveniji. Z njo smo se pogovarjali o življenju na drugi strani sveta.
Kako Avstralci sprejemajo priseljence?
Živimo v Sydneyu, kjer je več kot tretjina prebivalcev priseljenih, tako da kot tujci ne izstopamo. Še posebej, ker se Slovenci, ki ne pripadamo večjim skupnostim, hitro prilagodimo novemu okolju in navadam domačinov. V Avstraliji se dobro počutimo, seveda pa zelo pogrešamo sorodnike in slovenske prijatelje.
Kako močne so povezave med Slovenci v Avstraliji?
Slovencev v Avstraliji je vsako leto več. Obstajata dve središči v Sydneyju, kjer se zbirajo predvsem starejše generacije. Mlajši pa se večkrat srečamo na kakšni plaži ali pikniku. Povezani smo preko socialnih omrežij in seveda telefona. Kljub temu da naši otroci ne obiskujejo slovenskih šol, se vsi trudimo, da otroci govorijo, berejo in pišejo v slovenščini, ter da poznajo Kekca, Mojco Pokrajculjo in ostale slovenske knjižne junake.
Avstralski zdravstveni sistem je precej drugačen kot slovenski. Kje so največje razlike?
V Avstraliji se prepleta javno in zasebno zdravstvo. Medicare je javno osnovno zdravstveno zavarovanje, ki krije precej stroškov javnega zdravstvenega varstva. Posameznik se lahko odloči za osnovno zdravstveno zavarovanje ali za kombinacijo osnovnega in dodatnega zasebnega zavarovanja. Osnovno zdravstveno zavarovanje krije bolnišnično zdravljenje v javni bolnišnici. V tem primeru ni možno izbrati zdravnika in treba je počakati na sprejem v okviru čakalnih dob. Osnovno zdravstveno zavarovanje krije zdravniški pregled pri splošnem zdravniku in 85 odstotkov cene storitve specialista.
Zdravila na recept je treba plačati, če njihova vrednost ne presega 23 evrov. Za ljudi s kroničnimi obolenji obstaja posebna shema, tako imenovana Pharmaceutical Benefits Scheme, ki zajema 139 zdravil za splošna obolenja. Ko v koledarskem letu bolnik za zdravila iz sheme plača več kot 950 evrov (za upokojence 250 evrov), doplačevanje za zdravila ni več potrebno. Zanimivo je, da osnovno zdravstveno zavarovanje ne krije prevoza z rešilcem in zobozdravstvenih storitev.
Kaj pa ponuja dodatno, zasebno zavarovanje?
Dodatno zavarovanje je precej komplicirano, tudi ponudnikov je veliko, več deset. Najbolj znana sta Bupa in Medibank in vsak ponuja veliko različnih kombinacij zavarovanj. Na primer, s plačilom premije približno 260 evrov na mesec je krito bolnišnično zdravljenje v zasebni bolnišnici, zobozdravstvene in ortodontske storitve, dva prevoza z rešilcem na leto, očala, fizioterapija, akupunktura, kiropraktično in naturopatsko zdravljenje, a vse le do določene vrednosti. Vendar pa pravice iz zasebnega zavarovanja na začnejo veljati takoj, temveč šele po 12 mesecih plačevanja premije.
Ker je sistem precej nepregleden, je najbolje, da se pacient pred odhodom v bolnišnico pozanima, kakšni so predvideni stroški, ki jih njegovo zavarovanje ne krije. Sicer pa sistem vsakemu posamezniku omogoča, da sam oceni, koliko denarja želi nameniti in kaj pričakuje od zdravstva.
Slovenci se radi primerjamo z ostalim svetom. V rubriki Pogled izza meje predstavljamo zgodbe naših rojakov, ki živijo v tujini, obenem pa predstavimo njihov zdravstveni sistem. Zavedamo se, da nima vsakdo celotnega pogleda in podatkov za primerjavo, vseeno pa bo zanimivo pokukati v zdravniške čakalnice in lekarne po svetu. Prinašamo vam torej zgodbo Slovenca v svetu in njegov pogled na zdravstveni sistem, ki ga je deležen. Poudarjamo, da je rubrika Pogled izza meje omejena izključno na avtorjevo osebno izkušnjo z zdravstvenim osebjem in ustanovami ter nabavo zdravil.
Avstralska vlada podpira dodatno zavarovanje na tri načine. Glede na letni dohodek, starost in število otrok država subvencionira do 30 odstotkov plačane premije, ta subvencija se imenuje Australian Government Rebate. Glede na letni dohodek in starost država dodatno obdavči posameznika, ki nima sklenjenega zasebnega zavarovanja, ta dajatev se imenuje Medicare Levy Surcharge. Poleg tega pa država plača zavarovancu dodatek v višini dveh odstotkov za vsako leto nad tridesetim, če je zavarovanec prvič sklenil zavarovanje po tridesetem letu.
Ne glede na zavarovalnice pa so nekateri preventivni ukrepi brezplačni ...
Preventivni ukrepi so cepljenja, test PAP, pregled dojk, kože in drugi. Ti pregledi so zelo dostopni, saj jih izvajajo splošni zdravniki. Predstavljajo pa veliko obremenitev splošnih zdravnikov, ki morajo znati prepoznati bolezenske spremembe vseh vrst in napotiti pacienta k specialistu. Zanimivo je, da je vodovodna voda fluorirana. Koncentracija 1,5 miligrama fluorida na liter naj bi imela pozitiven učinek na oralno preventivo.
Kako bi ocenili zdravstvo in zdravnike v Avstraliji?
Splošni zdravniki so izredno dostopni. Običajno se storitve splošnega zdravstva opravljajo v manjših zdravstvenih centrih, kjer dela več zdravnikov in medicinskih sester. Centri so odprti vsak dan v tednu, od jutra do večera. Čakalne dobe so običajno kratke in precej točno se držijo predpisane ure. Zdravnik se vedno najprej predstavi, po pogovoru o težavah pa natančno razloži, kaj bo delal in zakaj, nato pa se loti pregleda. Mislim, da ljudje zaupajo v zdravstvo in zdravnike.
Kaj pa lekarne in farmacevti, so dovolj usposobljeni in jim prebivalstvo zaupa?
Lekarne so v podobni situaciji kot v Sloveniji. Ker z osnovno dejavnostjo težko preživijo, so izdajni pulti za zdravila locirani v zadnjem delu lekarn. Večji del lekarn je namenjen prodaji prehranskih dopolnil, živil, kozmetike, sanitetnega materiala, sončnih očal, darilnemu programu in podobno. Magistralnih zdravil ne izdeluje vsaka lekarna, temveč samo specializirane lekarne, tako imenovane compounding pharmacies.
Študij farmacije v Avstraliji je zelo selektiven in kompetitiven, pa tudi šolnine so izredno visoke. Zato so farmacevti visoko usposobljeni in prebivalstvo jim zaupa.
V Avstraliji je vedno bolj priljubljena tudi naturopatija, naravno zdravljenje. Ali temu sledi tudi uradno zdravstvo?
Res je, da se Avstralci radi obračajo k alternativnim načinom zdravljenja. Del takšnega zdravljenja krije privatno dodatno zavarovanje. Nekatere ordinacije pa celo zaposlujejo naturopate, ki delajo z roko v roki z zdravniki, pri pacientih, ki prosijo za tovrstno obravnavo.
Ali Avstralci dobro skrbijo za svoje zdravje? Je zdravje vrednota?
Avstralci zelo različno skrbijo za svoje zdravje. Ko pogledaš zjutraj skozi okno, ljudje tečejo, se vozijo s kolesi, parki imajo zanimiva igrala za otroke, bazeni so polni in ljudje plavajo. Na plažah je polno aktivnih ljudi s surfi, kajaki, na robu vsake oceanske plaže so bazeni z morsko vodo, namenjeni plavanju.
Avstralec Bob Hawkes se je leta 1955 vpisal v Guinessovo knjigo rekordov, saj je v 11 sekundah spil 1,4 litra piva. Kasneje je postal avstralski premier.
Drugo stran zgodbe pa kaže uradna statistika. Avstralci so med najdebelejšimi na svetu. V podeželskih naseljih v notranjosti celine središče dogajanja ni več park ali plaža, temveč verige hitre prehrane. Posledično je v Avstraliji ogromno sladkornih bolnikov tipa 2 ter bolnikov s kardio-vaskularnimi boleznimi.
Sicer pa so Avstralci zagotovo športni narod. Ko se je leta 1976 z olimpijskih iger v Montrealu avstralska ekipa vrnila brez zlate medalje, je bila to za Avstralijo nacionalna sramota. Tako se je vlada odločila in v glavnem mestu Canberri zgradila inštitut za šport, kjer se na 66 hektarov velikem kampusu lahko šolajo in istočasno trenirajo vrhunski avstralski športniki ter dosegajo odlične uspehe v svetovnem merilu.
