Dojenje je najbolj naraven, optimalen, preprost in zdrav način hranjenja dojenčka. Vse od rojstva do zaključenih šestih mesecev starosti mu zagotavlja popolnoma vsa hranila, ki so potrebna za rast in razvoj, kasneje pa predstavlja pomembno dopolnilo mešani prehrani. Poleg hranilne vrednosti dojenje za dojenčka pomeni veliko ugodje, priložnost za razvoj varne navezanosti z mamico in pridobivanje prvih pozitivnih izkušenj v človeških odnosih. Tudi za mamico je dojenje, sploh kadar je uspešno, pozitivna in zadovoljujoča izkušnja.
V mnogih kulturah je za ženske povsem samoumevno, da dojijo. V industrijsko razvitem svetu, kjer so mlečni nadomestki široko sprejeti in dostopni, pa se ženske odločajo o tem, ali bodo dojile ali ne. Naloga zdravstvenih delavcev, še posebej svetovalcev za dojenje, je seznaniti matere s prednostmi dojenja in jim tako pomagati pri odločitvi za dojenje.
Kljub visoko razviti sodobni farmacevtski in prehrambeni industriji, ki proizvajata vedno nove in izboljšane mlečne formule, ima materino mleko številne prednosti. Samo materino mleko vsebuje bioaktivne sestavine z imunološkim delovanjem kot so žive celice, imunoglobulini, encimi, rastni faktorji in hormoni. Materino mleko je posebej prilagojeno prav njenemu otroku in se tudi spreminja med podojem in s starostjo otroka.
Ob zapletih pri dojenju poiščite pomoč
Ko dojenje steče, je najbolj enostaven in naraven način prehrane dojenčka, ki je dolgo v zadovoljstvo cele družine, še najbolj pa matere in dojenčka. V prvih dnevih in tednih po rojstvu pa se večkrat zapleta in poraja materam nešteto vprašanj in dvomov. Žal se prepogosto dogaja, da otrok prehitro in po nepotrebnem dobi dodatek mlečne formule. Matere spodbujamo, da čim bolj izkoristijo strokovno pomoč posebej usposobljenih zdravstvenih delavcev v porodnišnici, saj tam lahko kadarkoli dobijo nasvet ali praktično pomoč. Tudi po odpustu nas vedno lahko pokličejo, če se pojavijo težave in dobijo nasvet medicinske sestre ali pediatra, če je to potrebno. Neprecenljivi so tudi obiski patronažnih sester na domu v prvih tednih po rojstvu otroka, saj se doma pojavijo nove situacije in vprašanja, na katera prej nisi niti pomislil. Ko starši izberejo otrokovega pediatra, naj se posvetujejo tudi z njim.
Kako vemo, da otrok dobi dovolj mleka?
Dobro hranjen otrok že na pogled deluje zdrav, ima napeto in rožnato kožo, pridobiva na teži in raste. Porodno težo ponovno doseže v desetih dneh po rojstvu. Redno odvaja blato in urin: po petem dnevu urin najmanj 6-krat dnevno in blato 2-3-krat dnevno (v 24 urah). Dojen je najmanj 8-krat v 24 urah, lahko pa večkrat neomejeno in po lastni želji. Dnevno pridobi 20-35 gramov telesne teže. Ko mati vidi, da vse našteto pri njenem otroku deluje, je lahko pomirjena, čeprav je otrok zahteven in se ji zdi, da je neprestano na prsih. Kot odrasli imajo tudi dojenčki različne potrebe po hrani: nekateri želijo sesati pogosto in kratek čas, drugi so bolj zaspančki, predvsem v prvih dneh. Če je otrok nedonošenček, z majhno porodno težo ali bolan, ga je za hranjenje potrebno zbujati na dve do tri ure in spodbujati k sesanju.
Vzroki za odklanjanje dojenja
Pri otroku:
• nepravilen položaj med dojenjem,
• bolezen ali poškodba,
• izraščanje zob,
• cepljenje.
Pri materi:
• mastitis,
• stres,
• kajenje,
• menstruacija,
• reakcija na določeno hrano,
• zdravila,
• parfum.
Razlogov za omejevanje pri dojenju ni. Ko se dobro prisesa, naj sesa, dokler sam ne preneha in zaspi ter izpusti dojko. Če po izpraznjenju ene dojke želi še sesati, mu ponudimo še drugo. Tudi če se materi zdi, da nima zadosti mleka in so dojke izpraznjene, je pomembno, da otroka pogosto pristavlja na prsi, saj s tem sproža ponovni nastanek mleka. Šele ko je otrok izpraznil obe dojki in je še vedno lačen, naj mu ponudi dodatek. Izpuščanje obrokov na prsih je pogosta napaka, ki privede do zmanjševanja zalog mleka in predčasnega prenehanja dojenja. Za povečanje zalog mleka je poleg pogostega pristavljanja, ustrezne prehrane in pitja tekočine zelo pomemben tudi počitek matere, saj se takrat sproščajo hormoni, ki spodbujajo tvorbo mleka.
Ali duda in steklenička škodita?
Sesanje dude in stekleničke povzroča sesalno zmedo pri otroku v prvih tednih, ko se šele uči sesanja. Gre za različno tehniko od sesanja na dojki, drugačne gibe jezika, ust in čeljusti. Že eno sesanje po steklenički lahko zmede otroka. Po približno šestih tednih otrok toliko osvoji sesanje, da ga duda ne zmede več in mu jo lahko ponudimo, če se staršem to zdi potrebno. Še bolje pa je, če bo živel brez nje, s čimer se strinjajo tudi zobozdravniki.
Kadar je otrok delno dojen in delno hranjen po steklenički, se lahko zgodi, da začne odklanjati dojko. Odklanjanje dojenja se lahko pojavi v kasnejših mesecih in lahko traja nekaj dni. Otrok odklanjanje kaže z nemirom med dojenjem, odrivanjem in iztegovanjem, izpuščanjem dojke med sesanjem. Takim materam je dobrodošla pomoč svetovalca za dojenje, ki jim pomaga najti vzrok in ga odpraviti. Materi svetujemo, da doji v mirnem in zatemnjenem prostoru; otroku ponudi dojko, ko je umirjen, zaspan ali se prebuja. Omogoči naj mu tudi več pestovanja in telesnega stika. Če ne gre drugače, naj poskusi mleko izbrizgati in ga ponuditi iz brizge, žličke ali skodelice.
Zdravila in dojenje
Kadar doječa mati potrebuje zdravljenje, naj vedno opozori zdravnika na dojenje. Za večino zdravil velja, da so združljiva z dojenjem. Točni podatki za skoraj vsako zdravilo so navedeni v strokovni literaturi, ki se je v takih primerih poslužujemo. Ob pogostih boleznih, kot so viroze, gripa, mastitis, se uporabljajo zdravila, ki ne škodijo otroku (paracetamol, ibuprofen, pencilinski antibiotiki).
Boleče bradavice
V Sloveniji je vse več svetovalcev za dojenje, katerih telefonske številke so dostopne na spletu in so dosegljivi 24 ur dnevno. To so laične svtovalke llli (La Leche League International) in svetovalci ibclc (International Board Certified Lactaction Consultant). Oboji so naši, slovenski svetovalci, ki so posebej usposobljeni in imajo večinoma tudi sami izkušnje z dojenjem.
V prvih dneh dojenja se velikokrat pojavijo boleče in občutljive bradavice. Bolečina na začetku dojenja, ki se zmanjša, ko otrok prične sesati, je posledica slabega pristavljanja. Pomembno je pravilno pristavljanje otroka na prsi, kar učimo matere že ob prvih podojih v porodnišnici. Mati naj z bradavico draži otroka po zgornji ustnici, da otrok na široko odpre usta in nato z ustnicama objame ves kolobar. Med samim dojenjem naj bo otrok tesno privit k materi. Če otrok na dojki zaspi in se ne hrani več, naj ga mati nežno odstavi tako, da mu v kotiček ust potisne mezinec in razpre usta.
Če se na boleči bradavici pokažejo kožne spremembe, jih zdravimo. Prva pomoč je materino mleko, ki ga razmažemo na bradavici in pustimo, da se posuši na zraku.
Kadar se bolečina med dojenjem poslabša in nadaljuje še potem, ko je dojenje končano, gre lahko za okužbo s Candido albicans. Pri tem je bolečina žgoča, zbadajoča, tudi globoko v dojki. V tem primeru je potrebno zdravljenje matere in otroka z antimikotiki.
Zastoj mleka in mastitis
Če dojke z dojenjem ne izpraznimo, pride do zastoja mleka, posledično se zmanjša tudi kroženje krvi in limfe, kar privede do otekanja. Dojke postanejo vroče, trde, boleče in svetleče. Otrok tako dojko in bradavico težko zgrabi in sesa, kar povzroča še boleče bradavice. Tudi tukaj je pomembno pravilno pristavljanje otroka. Že pred dojenjem naj mati z nežno masažo iztisne nekaj mleka in tako dojko zmehča. Pretok mleka sprostijo tudi topli vlažni obkladki na dojki pred dojenjem ali topel tuš oziroma kopel. V času med podoji pomagajo hladni obkladki na dojki. Spodbujamo pogosto dojenje, kadar koli otrok želi.
Kadar se znakom zastojne dojke pridružijo splošno slabo počutje, zvišana temperatura, mrzlica, pordela, vroča in otekla dojka, se je razvil mastitis – vnetje vezivnega tkiva dojke, ki je lahko infektivno ali neinfektivno. Infektivni mastitis povzročajo bakterije in ga zdravimo s sistemskimi antibiotiki ob podpornih ukrepih kot pri zastojni dojki. Otrok naj bo kljub zdravljenju matere še naprej dojen.
Nedojeni otroci
Žal obstajajo tudi medicinski razlogi, zaradi katerih otrok ne more ali sme biti dojen. Razlogi so lahko pri otroku zaradi hujše bolezni ali presnovne bolezni (galaktozemija - neprenašanje laktoze, fenilketonurija - dovoljeno omejeno dojenje). S strani matere odsvetujemo dojenje ob prejemanju nekaterih zdravil, če je odvisnica od drog ali ima določene infekcijske bolezni (začetna aktivna tuberkuloza, AIDS).
Nekatere matere se za dojenje ne odločijo zaradi osebnih razlogov, ki jih ne želijo ali ne znajo pojasniti. Po tem, ko jim obzirno predstavimo prednosti dojenja, njihovo odločitev spoštujemo. Predstavimo in spodbujamo pa druge oblike navezovanja stika z otrokom – ravno tak otrok še bolj potrebuje materino bližino, pestovanje, kožni stik z materjo. Tudi mati, ki ne doji, je lahko dobra mati.
Za nedojene otroke je potrebno izbrati primerno mlečno formulo, kar pa v današnji široki ponudbi ni vedno enostavno. Takim staršem svetujemo, da se o izbiri mlečne formule posvetujejo z izkušenim farmacevtom v lekarni.
