Dobro spanje – pomemben dejavnik našega zdravja

Ob svetovnem dnevu spanja in evropskem dnevu narkolepsije

Težave s spanjem so globalna epidemija, ki ogroža zdravje in kakovost življenja že skoraj 45 odstotkov svetovne populacije. Somnologi (strokovnjaki za motnje spanja) ocenjujejo, da manj kot tretjina tistih, ki trpijo za motnjami spanja, poišče strokovno pomoč. Iz vsakdanje izkušnje vemo, da je spanje pomemben fiziološki proces in biološka nuja, saj vpliva na duševno, telesno in čustveno zdravje odraslih in otrok. Splošno prepričanje, da v spanju telo in še posebej osrednje živčevje počivata, že dolgo ne velja več. V nekaterih fazah spanja so namreč možgani dosti bolj aktivni kot med budnostjo.

Dobro spanje za zdravo staranje

Svetovna zveza za motnje spanja (WASM) se vsako leto posveti osveščanju o pomembnosti spanja in tako letos 15. marca obeležujemo že 6. svetovni dan spanja. Letošnji slogan je »Dobro spanje za zdravo staranje«. Raziskave kažejo, da na kakovost življenja in naše normalno delovanje vpliva količina, še bolj pa kakovost spanja. Pomanjkanje spanja in slaba kakovost spanja kratkoročno vplivata na pomanjkanje energije, zmanjšano pozornost in koncentracijo, slabšo delovno učinkovitost in slabše odzivanje v prometu. Dolgoročno pa lahko povzročita resne zdravstvene težave, kot so debelost, povišana raven krvnega sladkorja, oslabljen imunski sistem in celo nekatere vrste rakavih obolenj. Zavedanje o pomenu spanja je prvi korak na poti do bolj zdravega spanja, ključno pa je tudi ukrepanje vsakega izmed nas.

Kakovostno spanje zahteva disciplino

Motnje spanja

Mednarodna klasifikacija spanja razlikuje več kot 80 različnih motenj spanja, ki jih uvršča v naslednjih 8 skupin:

• nespečnosti, 
• motnje dihanja v spanju, 
• hipersomnije centralnega vzroka, 
• motnje cirkadianega ritma budnosti in spanja, 
• parasomnije, 
• motnje gibanja v spanju, 
• izolirani simptomi in normalne variante ter
• druge motnje spanja.

Večino teh motenj je mogoče preprečiti ali zdraviti. Odrasli pogosto tožijo o motnjah spanja, številne izmed motenj pa se lahko pojavljajo tudi pri otrocih, kar nekaj izmed njih je celo specifičnih za otroško obdobje. K razvoju somnologije (vede o spanju) izdatno prispevajo projekti, ki poskušajo osvetliti problematiko motenj spanja. V našem prostoru je na področju spanja in motenj spanja že vrsto let aktivna Slovenska skupina za spanje, katere gonilna sila sta doc. dr. Leja Dolenc Grošelj in asist. dr. Barbara Gnidovec Stražišar, ki sta v lanskem letu med prvimi 50 evropskimi strokovnjaki na področju medicine spanja pridobili evropski certifikat iz somnologije. Pridobljeni evropski certifikat je veliko priznanje za njuno pionirsko delo na področju odrasle in pediatrične somnologije, obenem pa tudi velika spodbuda in zaveza za nadaljnja prizadevanja pri popularizaciji in razvoju te mlade veje medicine pri nas.

Slovar Naše lekarne

CIKLUS SPANJA: sestavljata ga zaporedni obdobji REM in nREM spanja, ki pri zdravem odraslem človeku traja 90–120 minut
CIRKADIANI RITEM BUDNOSTI IN SPANJA: približno 24-urni ritem, ki je usklajen s periodičnim izmenjavanjem dneva in noči
HIPERSOMNIJA: prekomerna dnevna zaspanost
HIPNAGOGNE HALUCINACIJE: živa, neprijetnim sanjam podobna doživljanja ob uspavanju in ob prebujanju
PARALIZE OB USPAVANJU IN PREBUJANJU: kratkotrajne nesposobnosti govora ali premikanja v trenutku uspavanja ali prebujanja
REM: prisotnost hitrih očesnih gibov (rapid eye movements)
SOMNOLOGIJA: veda o spanju
SSS: kratica Slovenske skupine za spanje, ki deluje pod okriljem Slovenskega zdravniškega društva
STRUKTURA SPANJA: v eni noči povprečen odrasli človek zamenja 4–6 ciklusov spanja, odvisno od skupnega trajanja njegovega nočnega spanja

Narkolepsija

Narkolepsija je redka motnja spanja (prizadene približno eno na 2000 oseb obeh spolov in vseh ras) in zato bolniki ostajajo dalj časa neprepoznani in neustrezno zdravljeni. Pot do pravilne diagnoze lahko traja tudi pet let in več. Narkolepsija vključuje nepravilne vzorce REM spanja ter motnje v normalnem delovanju cirkadianega ritma budnosti in spanja. Vzroki za narkolepsijo še niso povsem pojasnjeni, obstoječe raziskave pa kažejo na kombinacijo genetskih in okoljskih dejavnikov, ki vplivajo na imunski sistem. V večini primerov gre za propad posebnih celic v možganih, ki proizvajajo beljakovino hipokretin (oreksin). Hipokretin je pomemben za urejanje cirkadianega ritma budnosti in spanja in ga ni mogoče varno nadomeščati. Zato je lajšanje simptomov edini način zdravljenja. Da bi bolje ozavestili ljudi o tej redki bolezni, 16. marca obeležujemo že 4. evropski dan narkolepsije, ki poteka pod okriljem Evropske mreže za narkolepsijo in Slovenske skupine za spanje.

Simptomi narkolepsije in zdravljenje

Narkolepsija je kronična nevrološka bolezen, ki traja vse življenje in se značilno kaže z neobvladljivo prekomerno dnevno zaspanostjo (hipersomnija), ki je posledica porušene strukture spanja. Drugi klasični simptomi narkolepsije, ki se običajno v času bolezni pojavijo kasneje, pa so katapleksija (nenadna, kratkotrajna izguba mišične moči), prekinjen nočni spanec ali spanje po obrokih, hipnagogne halucinacije (živa, neprijetnim sanjam podobna doživljanja ob uspavanju in ob prebujanju) ter paralize v spanju (kratkotrajne nesposobnosti govora ali premikanja v trenutku uspavanja ali prebujanja). Osebe z narkolepsijo v 24 urah ne spijo več kot zdravi ljudje; primanjkljaj prekinjenega nočnega spanja se kaže kot neobvladljiva prekomerna dnevna zaspanost z napadi spanja podnevi. Za postavitev diagnoze narkolepsije s katapleksijo moramo pri osebi potrditi vsaj dva glavna simptoma, in sicer vsakodnevno prekomerno dnevno zaspanost, ki se pojavlja vsaj tri mesece, in katapleksijo – najbolj specifičen simptom narkolepsije.

Bolezen se lahko začne že v otroštvu, pogosteje za njo zbolijo najstniki ali mlajši odrasli. Zdravljenje narkolepsije vključuje zdravljenje z zdravili (natrijev oksibat, psihostimulansi, antidepresivi, benzodiazepini) in prilagoditev življenjskega sloga (načrtovani kratki dremeži čez dan in upoštevanje zapovedi zdravega spanja). Z uravnoteženim zdravljenjem zaspanosti in nepravilnih vzorcev REM spanja lahko nevrolog-somnolog, ki ima izkušnje z zdravljenjem narkolepsije, doseže optimalni nadzor nad simptomi. Žal je bolezen (zaenkrat) neozdravljiva in simptomov ne moremo popolnoma odpraviti. Zato bolniki z narkolepsijo ne morejo opravljati dela poklicnih voznikov, dela na višini ali dela v izmenah.

Prekomerna dnevna zaspanost

Neobvladljiva prekomerna dnevna zaspanost pomeni, da lahko človek med dnevnimi opravili kadarkoli nenadoma zaspi. Pojavlja se pri vseh osebah z narkolepsijo.

Test v somnološkem laboratoriju, s katerim objektivno ocenjujejo prekomerno dnevno zaspanost, poteka tako, da gre preiskovanec petkrat na dan (na vsaki dve uri) v posteljo ter dobi navodila, naj se umiri in poskuša zaspati. Nato izmerijo čas do uspavanja.

Sprva je neobvladljiva zaspanost prisotna le v monotonih situacijah (otroci zaspijo med poukom, ob gledanju televizije, odrasli med branjem časopisa, kot sopotniki v avtomobilu …), kasneje pa postane izrazita tudi ob drugih aktivnostih (bolniki zaspijo na delovnem mestu, med pogovorom, kot vozniki avtomobila, med obrokom, med hojo ...). Pomembno je opozoriti, da se simptomi porušenega cirkadianega ritma budnosti in spanja zlasti pri mlajših otrocih sprva lahko kažejo kot hiperkinetičnost. Napadi spanja se lahko pojavijo brez predhodnega opozorila tudi večkrat na dan. Težave lahko deloma omilijo načrtovani večkratni krajši dremeži. Bolniki se po spanju običajno počutijo bolje.

Katapleksija

Osebe z narkolepsijo imajo pogosto tudi kataplektične napade – delne ali popolne izgube mišičnega tonusa na nek nenaden čustven dogodek (smeh, jeza, presenečenje, žalovanje, razočaranje, zadrega, navdušenje ali spolno vzburjenje), ki deluje kot sprožilec.

Občutek zaspanosti je povezan z izločanjem melatonina, hormona, ki se izloča predvsem ponoči, medtem ko se zjutraj ob sončni svetlobi njegova količina začne zmanjševati.

Oblike katapleksije oziroma kataplektičnega napada se razlikujejo po stopnji izrazitosti: med napadom se lahko pojavi klecanje kolen, šibkost v rokah, obrazne mišice postanejo ohlapne, glava omahne, govorjenje postane nejasno in nerazločno, oslabijo lahko mišice celotnega skeleta, da oseba pade na tla. Napad katapleksije ponavadi traja nekaj sekund do nekaj minut. Prizadeta oseba se med napadom dogajanja zaveda (je ves čas pri zavesti), vendar ne more govoriti. Pogostost napadov je različna: od več napadov vsak dan do nekaj napadov na leto. Da bi se bolniki izognili neprijetnim dogodkom, se pogosto umaknejo iz družabnega življenja.

Življenje bolnikov z narkolepsijo

Ker je narkolepsija največkrat spregledana bolezen, ki jo okolica slabo pozna, so osebe z narkolepsijo pogosto ocenjene kot lene in nezainteresirane, celo kot psihiatrični bolniki.

Bolniki s potrjeno diagnozo narkolepsije, ki se ne zdravijo, ne smejo voziti motornih vozil. Pri zdravljenih bolnikih z narkolepsijo pa obstaja omejitev vožnje osebnega vozila na podlagi zdravniških priporočil. Epidemiološki podatki nakazujejo, da naj bi bilo v Sloveniji okoli 1000 bolnikov z narkolepsijo, diagnosticiranih pa je le okoli 50 bolnikov. Dobrodošla bi bila iniciativa bolnikov, da bi se povezali v društvo, ki bi predvsem nudilo oporo bolnikom z narkolepsijo, saj ta negativno vpliva na kakovost življenja zaradi številnih že prej omenjenih dejavnikov. Ker medije in njihove uporabnike pritegnejo osebne zgodbe, bi bili aktivni posamezniki, ki so pripravljeni javno spregovoriti o svoji (pre)malo poznani motnji spanja, še kako dobrodošli.

V Sloveniji že nekaj let deluje tudi spletna stran www. zaspan.si, ki je namenjena vsem, ki želijo izvedeti več o spanju in motnjah spanja. Spletna stran prinaša zapovedi zdravega spanja pri otrocih in odraslih. Za lažje razumevanje in prepoznavanje simptomov narkolepsije si oglejte risanko o narkolepsiji. Če imate občutek, da ste čez dan prekomerno zaspani, vam svetujemo, da na spletni strani izpolnete vprašalnik Ocenite svojo stopnjo zaspanosti. Na podlagi rezultata se boste lažje odločili, ali je potreben pregled pri osebnem zdravniku. Osebnemu zdravniku boste z izpolnjenim dnevnikom spanja izdatno pomagali pri oceni vaših težav in odločitvi o morebitni napotitvi v ambulanto za motnje spanja. Na spletni strani www.zaspan.si je na ogled tudi knjižica Spanje in motnje spanja pri otrocih avtorice asist. dr. Barbare Gnidovec Stražišar, ki je lahko v veliko pomoč staršem (mogoče jo je tudi natisniti).

Več informacij:

• Svetovna zveza za motnje spanja (WASM): www.worldsleepday.org
• Evropska mreža za narkolepsijo: www.narcolepsy-international.org
• Spletna stran o spanju in narkolepsiji: www.zaspan.si; www.narcolepsynetworg.org
• Ambulanta in laboratorij za motnje spanja otrok
  Klinični oddelek za otroško, mladostniško in razvojno nevrologijo
  Pediatrična klinika, UKC Ljubljana, Bohoričeva 20, 1525 Ljubljana
• Ambulanta in laboratorij za motnje spanja, Inštitut za klinično nevrofiziologijo
  Nevrološka klinika, UKC Ljubljana, Zaloška 7, 1525 Ljubljana

Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 71, marec 2013.