Petra Dovjak, diplomirani ortopedski inženir, Urška Korošec
Staranje je zapleten neizogiben biološki proces, ki ga povzroča še ne povsem pojasnjen splet pojavov. Nastanejo težave pri človekovem funkcioniranju in se kažejo kot zmanjšana sposobnost za načrtovanje aktivnosti. Zaradi tega starejši potrebujejo pomoč in nego drugih – ne samo zdravstvenih delavcev, ampak tudi ostalih ljudi, ki jih obdajajo, in institucij. Za to so nujni tudi medgeneracijska solidarnost in razumevanje ter zdravstveno in socialno varstvo, ki starejšega razbremenita in mu olajšata proces staranja.
Slovenija se vedno bolj približuje povprečju ostalih držav članic, kjer je 17 % prebivalcev starejših od 65 let, zato se socialna in družbena slika prebivalstva spreminja. Spremembe se morajo urejati sistemsko in na več ravneh, vključiti se morajo vsi, od politike do šol. Zaradi povečanega staranja prebivalstva bo bolj obremenjeno tudi zdravstvo.
Kakovost življenja v starosti je predvsem odraz življenja do takrat - od navad do sprejemanja načina življenja.
Kakovost življenja v starosti je predvsem odraz življenja do takrat, od navad do sprejemanja načina življenja. Staranje oz. občutek, da nisi več v najbolj vitalnih letih, pa zavirajo občutek sreče, izražanje čustev, prijatelji, osebno zadovoljstvo, finančna varnost in nasploh dejavniki ter dejstva, ob katerih imamo občutek, da je naša prihodnost varna in srečna. Staranju se nihče ne more izogniti ali mu uiti, lahko pa vsakdo s svojim načinom življenja na svoje staranje pomembno vpliva. Zdrav način življenja v mladosti in kasnejših odraslih letih omogoča tudi bolj zdravo starost kot življenje, polno nezdravih razvad. Prof. dr. Anton Zupan, dr. med., iz Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta RS Soča (URI Soča) je strokovnjak za rehabilitacijski inženiring, veliko dela tudi s starejšimi: »Vsekakor so geni zelo pomembni tako glede dolžine življenja posameznika kot tudi glede pojava različnih bolezni in okvar, ki so v starosti pogoste. Poleg genske zasnove pa je zelo pomemben tudi način življenja posameznika, se pravi izogibanje škodljivim razvadam, kot so kajenje ali alkohol, ter zdrava in uravnotežena prehrana, redno jemanje predpisanih zdravil, predvsem pa fizična aktivnost, redna vadba, v prvi vrsti hoja, pa tudi plavanje, kolesarjenje in druge aktivnosti.«
Zaradi upadanja telesne zmogljivosti pogosto pride do obrabe kolen in kolkov, kjer pomagajo predvsem bergle, palice, hodulje in invalidski vozički
Pomembna je tudi odsotnost ali prisotnost različnih bolezni. Eden od večjih problemov starajočega se prebivalstva je tudi visok delež številnih kroničnih bolezni, med katerimi zlasti izstopajo srčno-žilne bolezni. Med ostalimi bolj pogostimi boleznimi, s katerimi se soočajo starostniki, pa so obrabe kolkov, kolen in s tem povezane bolečine, bolečine v križu, hrbtenične težave in bolečine v vratnem delu hrbtenice, urinska inkontinenca, diabetes, revmatična obolenja, težave s kožo, previsok krvni tlak, multipla skleroza, mišična distrofija, parkinsonova bolezen, demenca in krčne žile. S procesom staranja pride tudi do motenj funkcije čutil, drugačno je zaznavanje bolečine, pogosto se zmanjšajo kognitivne sposobnosti. S tem se je treba najprej sprijazniti, ker je to sestavni del staranja, in si priznati, da obstaja vrsta medicinskih pripomočkov, ki omilijo posledice in izboljšajo ter poenostavijo življenje, kolikor je le mogoče.
Osebam, ki se zaradi bolezni, poškodbe ali starostne oslabelosti ne morejo samostojno brez težav gibati, se lahko izvajanje aktivnosti vsakodnevnega življenja olajša z raznimi medicinsko-tehničnimi pripomočki. Izbira pripomočka je odvisna od gibalne ovire posameznika, njegovih aktivnosti in okolja, v katerem živi. Medicinski pripomočki niso samo pripomočki za gibanje, ampak so tudi tehnološke rešitve, od enostavnih do kompleksnih, ki pomagajo pri vsakodnevnih aktivnostih. Dr. Anton Zupan pravi, da so najpogostejši medicinsko- tehnični pripomočki pri starostnikih pripomočki za gibanje, kot so različne palice, bergle, hodulje, vozički, in pa pripomočki za opravljanje osebne nege, npr. različni pripomočki za umivanje, povišica za toaletno školjko, deska za kopalno kad, stol za tuširanje, toaletni voziček itd. »Zelo pogosto starejši ljudje uporabljajo tudi različna držala, ki jim omogočajo lažje vstajanje npr. s stranišča, iz kopalne kadi, lažjo in bolj varno hojo po stopnicah itd. Poleg omenjenih enostavnih pripomočkov, ki starejšim omogočajo lažje opravljanje osnovnih dnevnih aktivnosti, pa starejši ljudje vse pogosteje uporabljajo sodobne komunikacijske pripomočke, od mobilnih telefonov, računalnikov in drugega, kar jim omogoča večjo samostojnost pri bivanju v domačem okolju in vzdrževanje socialnih stikov z družino, prijatelji in znanci,« pojasnjuje prof. Zupan. Pripomočki za gibanje starostnikom olajšajo ali sploh omogočijo gibanje, izvajanje dnevnih opravil in lažje vključevanje v ožje in širše življenjsko okolje. Ustrezni medicinski pripomočki podpirajo možnost boljše kakovosti življenja. Pripomočki igrajo pomembno vlogo pri rehabilitaciji, ne samo pri starostnikih, ampak pri vseh, ki se soočajo s kakšno gibalno oviro ali boleznijo. Če je oseba sprejela svojo gibalno oviro, je lahko s pomočjo medicinskega pripomočka rehabilitacija uspešna.
Z medicinskimi pripomočki do večje samostojnosti in neodvisnosti
Med pogostejšimi poškodbami pri starostnikih so poškodbe pri padcih; ti so najpogostejši vzrok zlomov, povzročijo dodatne okvare in otežijo ali omejijo telesne aktivnosti. Približno 15 % padcev ima za posledico zlom kolka, več kot 20 % starostnikov z zlomljenim kolkom pa je treba začasno ali trajno namestiti v ustrezno ustanovo. Poleg fizične bolečine in gibalne ovire je pogosto prisoten tudi psihološki učinek strahu, da bi se padec ponovil. Pri operaciji kolkov so dobrodošli sanitarni pripomočki in ročaji za lažje vstajanje s straniščne školjke ter sedeži za kopalne kadi in tuš kabine. Zaradi upadanja telesne zmogljivosti pride tudi do obrabe kolen in kolkov, kjer pomagajo predvsem bergle, palice, hodulje in invalidski vozički. Pripomočki povečajo oporno površino, razbremenijo spodnje ude in na sploh olajšajo gibanje. Med bolj zahtevne sodijo tisti starostniki, ki so nepremični in potrebujejo nenehno oskrbo in nego. Za njihovo stanje so pomembne antidekubitusne vzmetnice in premične postelje.
Zaradi težav s koleni vsako leto obišče zdravnika okoli 19 milijonov ljudi.
Obstajajo tudi pripomočki za obuvanje nogavic in zapenjanje gumbov
Na ljudi v procesu staranja vplivajo tudi oslabljene funkcije čutil, kar lahko vpliva na sposobnosti opravljanja osnovnih dnevnih aktivnosti. Poleg široko uporabljanih pripomočkov, kot so očala in slušni aparati, se zaradi spremembe okusa in vonja priporoča namestitev detektorja dima. Spremenjeni so lahko tudi občutki za dotik, toplo, hladno, zaradi česar se priporoča, da se pri umivanju uporablja čim nižja temperatura; zaradi zmanjšanega zaznavanja temperaturnih sprememb lahko pride tudi do ozeblin in opeklin. Za starostnike pa obstajajo tudi številni pripomočki, ki jim olajšajo opravljanje dnevnih aktivnosti, npr. pripomočki za obuvanje nogavic in čevljev, za zapiranje gumbov, pripomočki za odpiranje konzerv, plastenk, pločevink, prilagojen pribor in mnogi drugi.
Psihične težave v starosti so lahko posledica tako izgube telesnega zdravja in s tem povezanega slabšega počutja kot tudi izgube socialnih stikov in posledične osamljenosti.
Splet vseh teh dejavnikov lahko privede do večje osamitve posameznika, strahu, depresije, povečuje se njegova odvisnost od drugih in manjša se sposobnost samostojnega funkcioniranja. Doktor Anton Zupan opaža, da so psihične težave v starosti lahko posledica tako izgube telesnega zdravja in s tem povezanega slabšega počutja kot tudi izgube socialnih stikov in posledične osamljenosti. Vsekakor pa k temu pripomore tudi socialna ogroženost, nizke pokojnine in strah pred nadaljnjim slabšanjem življenjskega standarda. Zato je pomembno, da se starostniki in ljudje, ki so jim blizu, zavedajo, da si lahko s pomočjo pripomočkov življenje zelo olajšajo, razbremenijo druge ter si ponovno pridobijo samozavest in samostojnost za aktivno življenje. Z nenehnim napredkom medicinske tehnologije je življenje v starosti veliko bolj olajšano kot nekdaj. Še vedno pa velja, da ni toliko pomembno, koliko smo dejansko stari, ampak kako stare se počutimo.
Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna, št. 67, november 2012