Rastlinska masla in olja veljajo za najbolj edinstvene kozmetične sestavine. S tehnološkega vidika so temeljni gradniki večine kozmetičnih izdelkov za nego in čiščenje kože, s fiziološkega vidika ugodno vplivajo na stanje kože, poleg tega pa jih na kožo lahko nanašamo povsem samostojno. Sredi splošno prisotnega trenda vračanja k naravi pa k njihovi priljubljenosti veliko prispeva tudi nekoliko eksotičen pridih.
Začnimo z nekaj eksotike. Babasujevo, baobabovo in buritijevo olje. Murumurujevo, šorejevo in virolovo maslo. Še nekaj bolj domačih imen, kot so amarantovo, bezgovo, brokolijevo, kivijevo in lubenično olje. Presenečeni boste nad dejstvom, da na svetu skoraj ni rastline, iz katere ne bi znali pridobiti vsaj kapljice masla ali olja.
O njih vemo malo
Kljub večtisočletni zgodovini uporabe vemo o dejanski vlogi rastlinskih masel in olj na koži izjemno malo. Nimamo veliko znanstvenih raziskav, ki bi razjasnile, kako rastlinska masla in olja delujejo, katere procese sprožijo ali preprečijo. Res je, da imamo precej znanja o delovanju posameznih gradnikov masel in olj, na primer izoliranih maščobnih kislin, fitosterolov in vitaminov, toda nimamo še podatkov, kaj natančno se zgodi z masli in olji po nanosu na kožo. Prav tako veliko vemo o učinkih masel in olj iz laboratorijskih in vitro poskusov, a teh rezultatov ne moremo neposredno prenesti na našo kožo.
V kožo ne prodrejo
V eni izmed redkih raziskav o delovanju rastlinskih masel in olj so proučevali, kako globoko prodrejo v kožo avokadovo, mandljevo in sojino olje, jojobin vosek, tekoči parafin ter vazelin. Presenetljivo – ugotovili so, da so vse snovi ostale na koži v obliki tanke plasti, in da niso prešle v globino kože. Sojino in mandljevo olje sta prodrla »najgloblje «, do prvih nekaj plasti roženih celic.
Kaj vemo o osnovnih učinkih
Za boljšo predstavo si predstavljajmo človeško povrhnjico, to je najbolj zgornja plast kože, kot bi bila debela 150 metrov. Rožene celice zavzemajo približno 15 zgornjih metrov povrhnjice. Maslo ali olje, ki ga nanesemo na kožo, prepotuje le prvih nekaj metrov.
Vemo, da rastlinska masla in olja na koži delujejo emolientno, to pomeni, da do določene mere nadomeščajo koži lastne lipide ter na ta način pomagajo vzdrževati zaščitno funkcijo lipidne bariere. Posredno zato tudi zmanjšajo izgubo vode in izboljšajo navlaženost kože. Zlasti v novejših raziskavah se več ukvarjajo z bolj specifičnimi učinki. Tako so na primer v manjših kliničnih raziskavah ugotovili, da olje črne kumine (Nigella sativa) izboljša stanje ekcematoznega dermatitisa, olje kalofila (Calophyllum inophyllum) izboljša videz kože s starimi brazgotinami, mangovo maslo pa pospeši celjenje ran na koži.
Uporabite jih zvečer, zaradi praktičnosti
Nega kože z rastlinskimi masli in olji je lahko dobrodošla zlasti pri koži z okrnjeno barierno funkcijo, kar je značilno za suho in občutljivo kožo ter pri zreli koži. Zaradi mastnega sijaja, ki ga večinoma pustijo na koži, se je za nego najbolje odločiti zvečer. Olje ali oljno mešanico nanesemo na očiščen obraz in nežno vtremo v kožo. Olja lahko uporabljamo tudi za odstranjevanje ličil s kože, zlasti vodoodpornih maskar in senčil za oči.
Katera izbrati?
Rastlinska olja, bogata z oleinsko kislino, so oljčno, breskovo, lešnikovo, mandljevo, marelično, marulovo, moringovo in slivovo olje.
Za nego kože izberite osnovna olja, kot so arganovo, kokosovo, lešnikovo, makadamijevo, marelično, mandljevo, sezamovo, sojino in sončnično olje. Če je vaša koža suha, jih zmešajte s karitejevim ali mangovim maslom. Zelo priljubljena je tudi izdelava negovalnih mešanic, ki jih naredite tako, da omenjenim osnovnim maslom in oljem dodate manjši delež konopljinega, malinovega, riževega, šipkovega, olja granatnega jabolka, pšeničnih kalčkov ali grozdnih pečk.
Kaj pa varnost?
Prepričanje, da je uporaba rastlinskih masel in olj na koži zdrava in varna, je zelo zakoreninjeno. Temu v splošnem ne moremo oporekati, saj jih že od nekdaj uporabljamo tako v kozmetične kot medicinske namene. Omeniti pa velja izsledke nekaj novejših raziskav z olivnim oljem, ki je povzročilo značilno zmanjšanje integritete rožene plasti kože ter nastanek blagega eritema. Domnevamo, da je za poškodbe lipidne bariere odgovorna velika vsebnost oleinske kisline. Morda se bo zdelo pretirano, toda za nego suhe kože, zlasti pri dojenčkih, iz previdnosti odsvetujemo dolgoročno redno uporabo oljčnega olja in drugih rastlinskih olj, bogatih z oleinsko kislino. To seveda velja za samostojno uporabo, ne pa za oljne mešanice in kreme, v katerih so ta olja prisotna v manjšem deležu.
Med splošno poznanimi masli in olji za kozmetično uporabo se največ srečujemo s karitejevim maslom, kokosovim, mandljevim in olivnim oljem, zelo cenjena so tudi olja pšeničnih kalčkov, grozdnih pečk in šipka. Nasvete o njihovi uporabi navadno spremljajo navedbe, da kožo hranijo, vlažijo, obnavljajo in varujejo pred vplivi okolja. Poleg tega naj bi nekatera masla in olja izboljšala videz kože z brazgotinami, gubicami ali strijami in pomagala pri celjenju površinskih ran.
