DOMOV ZDRAVILNE RASTLINE CIMET … TA MAGIČNI PRAŠEK

Cimet … ta magični prašek

Napočil je veseli decembrski čas, ko iz kuhinje zadiši po različnih vrstah peciva, zimskem čaju in kuhanem vinu. Glavni krivec za omamni vonj je seveda cimet. Ta dišeči rjavi prašek poznamo vsi, malokdo pa pozna njegovo zgodovino in delovanje.

zdravilne rastline - cimetCimet pridobivajo iz notranjega dela skorje drevesa cimetovca. Njegovi rojstni kraji segajo od Oceanije prek Šrilanke pa vse do srednje Azije. Cimet ima izredno bogato zgodovino, ki so jo kovali Feničani, Kitajci in Egipčani. Tudi Rimljani so poznali  in cenili to opojno dišavnico in jo uvažali iz Perzijskega zaliva. Omenjena je v Bibliji in v nekaterih kitajskih recepturah, ki segajo v čase več kot 3000 let pred našim štetjem. Vsi poznamo tigrovo ali kitajsko mast – med njenimi sestavinami je prav cimetova esenca. Mazilo se še danes uporablja za lajšanje mišično-skeletnih bolečin, simptomov prehlada, sinusnih vnetij in glavobola. Cimet so uporabljali za pripravo mazila, katerega sestava še ni popolnoma znana, uporabljal pa se je pri balzamiranju trupel. Cimet so dodajali zaradi izrazitega protimikrobnega in protiglivičnega delovanja ter njegovih aromatičnih dišav, ki so polnile prostore ceremonialnih soban pri egipčanskih obredih. Najbolj cenjeni vrsti cimeta sta cejlonski (Cinnamomum zeylanicum) in kitajski (Cinnamomum cassia).

Čar cimeta je nedvomno v njegovi topli in mikavni aromi. V kulinariki in kozmetiki ga s pridom uporabljajo zaradi njegovih mnogih zdravilnih lastnosti, ki jih ima za celotno naše telo in duha. O njegovih blagodejnih lastnostih je znanega vedno več, saj postaja čedalje pogostejši predmet biokemijskih raziskav. Nekoč izredno cenjena začimba danes postaja potencialno zdravilo za razne tegobe in presnovne motnje. Pa poglejmo, kaj cimet pravzaprav vsebuje, da nam lahko pomaga. Njegove učinkovine lahko delimo na lipofilne (topijo se v maščobah) in hidrofilne (topijo se v vodi in njenih raztopinah).

Kakor vse dišavnice tudi cimet vsebuje eterično olje. Feničani so uporabljali sezamovo olje za ekstrakcijo cimetove esence, sredozemsko prebivalstvo pa oljčno olje. Pozneje se je s parno destilacijo začela izolacija eteričnega olja. Tak postopek je proizvedel koncentrirano cimetovo eterično olje in – kot stranski produkt – cimetovo vodico.

zdravilne rastline - cimetovo eterično oljeEterično olje obsega štiri odstotke teže suhe droge*. Sestavljeno je predvsem iz cinamal aldehida, cimetove kisline in cimetovega alkohola. Deluje dražeče in adstringentno (napne tkivo) na kožo in sluznice, uničuje bakterije, glivice in viruse in prav zaradi teh lastnosti učinkuje proti okužbam sečil in prebavil. Poleg tega pospešuje cirkulacijo in deluje stimulativno na osrednji živčni sistem, tako prek nosnih receptorjev za vonj kakor prek krvnega obtoka neposredno na možgane in preostalo živčevje. Posebno pozornost si zasluži cinamal aldehid, ki mu nekateri avtorji pripisujejo protirakavo delovanje. Z laboratorijskimi raziskavami so dokazali, da cinamal aldehid pospešuje metabolizem znotraj celic in sodeluje pri popravljanju poškodb DNK, kar je ključnega pomena pri preprečevanju raka. Cinamal aldehid ugodno vpliva na vnetne procese z zaviranjem sinteze levkotrienov, molekul, ki so neposredno vpletene pri razvoju vnetij, zlasti pri revmatskih sindromih.

V vodi topni del cimetove droge vsebuje polifenolno spojino MHCP (metilhidroksikalkon polimer), tanine in flavone. Tanini so dobro poznane spojine, koristne pri reševanju diareje in napenjanja zaradi plinov v prebavnem traktu. Flavoni so močni antioksidanti, ki vplivajo na prepustnost žilnih sten in kapilar, tako da jih okrepijo. Laboratorijske raziskave čedalje bolj potrjujejo učinkovitost snovi MHCP, ki je odličen lovilec prostih radikalov in odličen inzulinomimetik, kar pomeni, da posnema delovanje inzulina. Inzulin je hormon, ki ga proizvaja trebušna slinavka. Ta poskrbi, da celice črpajo glukozo (sladkor) iz krvi in jo tudi izkoristijo, saj je glukoza glavna energetska molekula v našem telesu. Tako inzulin zniža raven glukoze v krvi. Pri nekaterih presnovnih motnjah ali boleznih pa je presnova glukoze motena. Primer take bolezni je sladkorna bolezen tipa II, kjer telo sicer še proizvaja inzulin, vendar se receptorji za ta hormon na celični površini ne odzivajo zadostno. Celice zato ostajajo brez glukoze in ta se kopiči v krvi, kar bremeni celoten srčno-žilni sistem.

V raziskovalnih laboratorijih v Belstvillu (v ameriški zvezni državi Maryland) so ugotovili, da MHCP močno poveča odzivnost inzulinskih receptorjev na celičnih membranah in s tem tudi do dvajsetkrat poveča vnos ter neposredno izrabo glukoze. Raziskave so bile opravljene »in vitro«, kar pomeni na celicah, gojenih zunaj človeškega telesa, toda tudi testi »in vivo«, opravljeni na skupini ljudi, kažejo na podobne učinke. Spoznanje tega mehanizma pomeni ogromen napredek pri lajšanju takih bolezni. To pomeni, da tista steklenička cimeta, ki stoji na kuhinjski polički z vsemi drugimi začimbami, ni le prašek, ki nam popestri jabolčni zvitek ali belo kavo, ampak tudi naše skrivno varovalo pred prezgodnim staranjem.

Dokazano je, da cimet zaradi vseh svojih lastnosti v resnici pomaga pri otožnosti in pri izgubi odvečnih kilogramov. Cimet lahko pomaga, ampak samo pomaga, pri procesu hujšanja. Dela ne opravi namesto nas! Uravnotežena prehrana in telesna aktivnost ne odpadeta, kajti odvečna maščoba ne izgine sama.

Zanimivo je, da uporaba cimeta kot celote deluje bolje kakor njegova posamezna učinkovina. Učinkovine dopolnjujejo druga drugo in tako dosežejo optimalen učinek, zmanjša pa se tudi možnost zastrupitve z eteričnim oljem. Ščepec cimeta v toplem čaju ali mleku lahko pomaga proti gripi in prehladu. Pri redni uporabi cimeta so opazili tudi druge učinke, kot so izboljšanje prebave zaradi vodotopnih vlaknin, znižanje vrednosti trigliceridov in holesterola v krvi ter že omenjena izboljšana presnova glukoze. Zaradi razbremenitve »tovora« krvi se zniža tudi krvni tlak.

Opozorilo

Do zdaj smo pisali o izrednih kvalitetah cimeta. Zavedati pa se moramo, da je to še vedno zdravilna rastlina, ki ima lahko tudi neprijetne neželene učinke, če je glede na naše splošno zdravstveno stanje ne uporabljamo pravilno.

Pri uporabi cimeta morajo biti pazljivi ljudje, ki imajo težave z želodcem, kot so gastritis in razjede v prebavnem traktu, saj eterično olje, ki ga vsebuje cimet, deluje dražilno in lahko poslabša stanje in počutje.

Nosečnice in doječe matere naj bodo previdne, saj kakor večina hranil tudi cimetove učinkovine prek krvi plodovnice in materinega mleka preidejo na dojenčka. Vsaka vrsta preobčutljivosti za cimet ali njegove pripravke naj bo v opozorilo!

Koliko cimeta lahko užijemo dnevno

Po splošnih priporočilih je največja dovoljena količina 4,5 g, kar je približno dve čajni žlički. Raziskave so pokazale, da lahko že dosti manjši vnos, od tretjine (0,5 g) pa do cele čajne žličke (približno 1,5 g), sproži vse dobre lastnosti brez bojazni za neželene učinke.

V lekarnah in specializiranih trgovinah so na voljo standardizirani pripravki iz cimeta, ki so popolnoma varni in učinkoviti, če se seveda držimo navodil. Kot pri vseh stvareh moramo biti dosledni in se zavedati, da takojšnjih rezultatov ni ter da je treba za trajnejše izboljšanje stanja in dosego zastavljenega cilja cimet jemati daljše obdobje, najmanj tri do šest mesecev, v manjših odmerkih večkrat na dan.

Kozmetika

Zdaj pa poglejmo, kaj nam cimet ponuja v lepotilne namene. Najpreprostejši recepti so tudi najučinkovitejši, saj upoštevajo delovanje celotne rastline. Z uporabo cele rastline zagotovimo delovanje vseh njenih učinkovin in tako zmanjšamo možnost predoziranja.

Cimetovo olje za nego telesa

Zelo preprosta izdelava po starih recepturah nam predlaga, da izberemo nosilno olje, v katerem bomo pustili namakati nekaj cimetovih paličic. Olje naj bo hladno stisnjeno, na primer oljčno ali mandljevo. Moram opozoriti tudi na izredne kozmetične lastnosti sezamovega olja in nerafiniranega sončničnega olja, tako da je izbira res velika. Cimetove palčke kupimo v trgovini s prehrano.

zdravilne rastline - cimet proti celulituPripravimo stekleno posodo, ki naj bo zatemnjena, tako da svetloba ne povzroča oksidacije učinkovin med samim procesom. V 200 ml olja namočimo štiri do šest paličic. Posodo imamo na toplem. Po štirih tednih preprosto odstranimo paličice. Morebitne usedline prefiltriramo z navadno gazo ali krpo. Olje je treba hraniti v temni steklenički na hladnem.
Po prhanju natremo kožo telesa z manjšimi količinami olja, dokler se popolnoma vpije. Takoj po prhanju je koža še nekoliko navlažena in sprejemljivejša za dodatno nego, tako da olje lažje prodre v povrhnjico in jo nahrani. Olje pusti na koži nemasten film, ki preprečuje večjo izgubo vlage. Eterično olje poživi mikrocirkulacijo in okrepi duha s toplo in nežno aromo. Ob masaži se razvije prijeten občutek toplote, verjetno rahlo »ščipanje«, kar dokazuje njegovo delovanje.

Kakor vsaka kozmetična nega tudi ta temelji na vztrajnosti in ne na količini. Olje smemo uporabljati vsak dan, ampak nikoli pred neposrednim izpostavljanjem soncu. Olje ni primerno za nego občutljivejše kože na obrazu. Če je koža preobčutljiva za cimetovo olje, njegova uporaba ni smiselna in je lahko celo škodljiva.

Cimetova obloga proti celulitu

Pomarančna koža je navzoča vse leto, najobčutljivejša tema pa je tik pred poletjem. Tudi v tem primeru nam je cimet lahko v pomoč.

Kupimo že uprašen cimet. V dve jedilni žlici cimetovega prahu umešamo vodo, postopoma, da se izognemo grudicam. Dodamo toliko vode, da dobimo želatinasto maso, ki je primerno mazava za nanos. Cimetov gel ima to čudno lastnost, da hitro postane sluzast in neenakomeren, če ga pustimo počivati, zato ga bomo počasi mešali do nanosa. Pripravek čim bolj enakomerno in na vsaj par milimetrov debelo namažemo po problematični površini (zadnjica, bedra, okoli pasu in tudi na roke). Premazan del dodatno ovijemo v plastično folijo, tisto, ki jo uporabljamo za ovijanje hrane. Tako ne bomo po nepotrebnem česa umazali, obenem pa bomo zagotovili še intenzivnejše delovanje obloge. Ko začutite pikanje, draženje in toploto, je obloga začela delovati. Oblogo pustimo na telesu dvajset do trideset minut. Predlagam, da pri prvem nanosu pustimo oblogo delovati pet minut od začetka draženja, čez dva dni jo pustimo delovati pet minut dlje in tako naprej, dokler ne dosežemo dvajset do trideset minut. Tako bomo dali koži priložnost in čas, da se privadi na tako intenzivno delovanje, in zmanjšali možnost neželenih učinkov. Oblogo uporabljamo dva- do trikrat tedensko.

Eterično olje cimetovega gela bo poskrbelo za povečan pretok krvi v podkožju, flavoni, tanini in MHCP pa bodo poskrbeli za dodatno vlaženje in utrditev kože. Pazljivi morajo biti vsi tisti, ki imajo krhke kapilare, saj lahko zaradi povečanega pretoka krvi kapilare kaj hitro počijo. Ko odvijete folijo, poskrbite, da z vlažilnim robčkom obrišete večji del nanosa in ga odvržete v smeti, in šele nato umijete obdelan predel z vodo, pod prho. Cimet se lahko nalepi na stene odvodnih cevi in tako povečuje možnost zamašitve.

Koža je lahko vidno nadražena, vendar strahu pred poškodbami ni. V eni uri se koža umiri in ostane prijetno napeta, navlažena in nahranjena. Obloga daje odlične rezultate in je vredno vztrajati. Predlagamo jo tudi moškim, ki bi radi izboljšali tonus področja trebuha in okoli pasu.

Oblogo lahko uporabljamo tudi pri mrzlih okončinah ali pri mišično-skeletnih bolečinah. Cimet, vmešan v med, je odlična maska za lase. Veliko žlico medu, čajno žličko cimeta v prahu in jušno žlico vode zmešamo in nanesemo na lasišče ter po celotni dolžini las. Pustimo delovati pol ure, izperemo in lase umijemo z nežnim šamponom.

Kako boste vnašali cimet v vsakdanjo dieto, je stvar okusa in navade. Osebno ga imam najraje ob jutranji beli kavi. Zdaj pa zdravje v svoje roke!

*Droga je posušena ali drugače pripravljena rastlina ali del rastline, ki se uporablja za pripravo zdravilnih pripravkov.

Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 28, december 2008.